Katere današnje avtomobile bi v Sloveniji še lahko kupili leta 2030? #video

Danes je na trgu le peščica avtomobilov, ki so skladni z novo vladno strategijo razvoja alternativnih pogonov v prometu in imajo na prevoženi kilometer manj kot 50 gramov izpusta ogljikovega dioksida. Tak pogoj danes izpolnjujejo električna in priključna hibridna vozila. Lahko proizvajalci v 13 letih dovolj dobro izpopolnijo tudi čistost dizelskih motorjev, ki imajo sicer manjši izpust CO2 od bencinskih?

Eden avtomobilov prihodnosti je toyota prius plugin hibrid. Na naši prvi vožnji smo v enem dnevu prevozili 171 kilometrov, od tega 91 kilometrov le na električno energijo. Povprečna poraba goriva je bila dobre tri litre na sto prevoženih kilometrov. Eden avtomobilov prihodnosti je toyota prius plugin hibrid. Na naši prvi vožnji smo v enem dnevu prevozili 171 kilometrov, od tega 91 kilometrov le na električno energijo. Povprečna poraba goriva je bila dobre tri litre na sto prevoženih kilometrov. Foto: Aleš Črnivec

Tudi Slovenija bo prepovedala prodajo bencinskih in dizelskih avtov

Slovenec na čelu Toyote v Nemčiji: Ponujamo jim dizla, pa ga nočejo


Slovenija sledi zgledu Nizozemske, načrtom Velike Britanije, Francije, Nemčije …

Slovenska vlada je včeraj sprejela strategijo o alternativnih gorivih, ki napoveduje precejšnje spremembe v slovenskem avtomobilskem voznem parku. Strategija predvideva, da leta 2030 ne bo več mogoče kupiti avtomobila, ki bi imel na kilometer več kot 50 gramov izpusta ogljikovega dioksida (CO2). Leta 2025 bo ta meja znašala 100 gramov CO2 na prevoženi kilometer.

To iz vidika današnjih tehničnih podatkov pomeni, da bomo lahko čez 13 let kupili le še električno ali priključno hibridno vozilo. Slovenija pri taki odločitvi ni edina, saj so podobno pred dnevi sklenili tudi Nizozemci, o takih načrtih pa se resno pogovarjajo tudi na največjih evropskih avtomobilskih trgih, kot so Velika Britanija, Francija in celo Nemčija.

[video: 65476 / ]

Primeri avtomobilov, ki že danes zadostujejo strategiji za leto 2030

volkswagen golf GTE – 36 gramov CO2 na kilometer
volkswagen passat GTE -  38 gramov CO2 na kilometer
toyota prius plugin - 22 gramov CO2 na kilometer
kia optima plugin – 37 gramov CO2 na kilometer
mitsubishi outlander PHEV – 41 gramov CO2 na kilometer
audi A3 e-tron – 36 gramov CO2 na kilometer
audi Q7 e-tron – 46 gramov CO2 na kilometer
BMW 225xe – 46 gramov CO2 na kilometer
BMW 330e – 44 gramov CO2 na kilometer
BMW 530e – 46 gramov CO2 na kilometer
mercedes C350 E – 48 gramov CO2 na kilometer
mercedes E 350 E – 49 gramov CO2 na kilometer
volvo V90 T8 – 46 gramov CO2 na kilometer
volvo S90 T8 - 46 gramov CO2 na kilometer
volvo XC60 T8 – 49 gramov CO2 na kilometer
volvo XC90 T8 – 49 gramov CO2 na kilometer

Se strinjate s sprejeto strategijo vlade?

  • Da - takšna odločitev na državni ravni je nujna za sprožitev sprememb 34,54%
  • Ne - prihodnost je v čistejših bencinskih in dizelskih motorjih tudi po letu 2030 50,81%
  • Strategija obstaja le na papirju, zaradi avtomobilskih in naftnih lobijev ne bo zaživela 14,65%

Eden najbolje prodajanih priključnih hibridov v Evropi je mitsubishi outlander, ki kot veliki športni terenec ponuja zelo majhen izpust CO2. Eden najbolje prodajanih priključnih hibridov v Evropi je mitsubishi outlander, ki kot veliki športni terenec ponuja zelo majhen izpust CO2. Foto: Mitsubishi

Priključni hibrid golf GTE: visokonapetostna baterija (8,7 kWh) je postavljena pod zadnje sedeže, pod prtljažnikom pa je rezervoar za gorivo. Spredaj je 1,4-litrski bencinski TSI motor (110 kW in 250 Nm), šeststopenjski DSG-menjalnik ima integriran tudi elektromotor (75 kW), električna vtičnica za polnjenje je nameščena spredaj pod volkswagnov logo. Priključni hibrid golf GTE: visokonapetostna baterija (8,7 kWh) je postavljena pod zadnje sedeže, pod prtljažnikom pa je rezervoar za gorivo. Spredaj je 1,4-litrski bencinski TSI motor (110 kW in 250 Nm), šeststopenjski DSG-menjalnik ima integriran tudi elektromotor (75 kW), električna vtičnica za polnjenje je nameščena spredaj pod volkswagnov logo. Foto: Volkswagen

Kia optima v različici priključnega hibrida lahko zgolj na elektriko prevozi realno več kot 40 kilometrov, dosega pa tudi hitrosti prek sto kilometrov na uro. Kia optima v različici priključnega hibrida lahko zgolj na elektriko prevozi realno več kot 40 kilometrov, dosega pa tudi hitrosti prek sto kilometrov na uro.

Najbolje prodajani avti v Sloveniji morajo izpust CO2 še prepoloviti

Trinajst let je v avtomobilski industriji zelo dolga doba, v kateri se lahko zgodijo tektonski premiki. To dokazuje že pogled v razvoj, ki se je na področju alternativnih goriv zgodil v zadnjih petih letih. Avtomobilski proizvajalci napovedujejo na desetine novih modelov oziroma različic, ki bodo elektrificirani. Toda danes, v trenutku sprejema take strategije, je ustreznih avtov na trgu le peščica.

Poglejmo le nekaj najbolje prodajanih na slovenskem trgu. Renaultov clio ima izpust vsaj 85 gramov CO2 na kilometer, Volkswagnovi polo vsaj 85, golf vsaj 105, passat pa 107 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Tudi Škodina octavia ima izpust vsaj 105 gramov na prevoženi kilometer. To so podatki za različice z dizelskim motorjem, ki imajo manjše izpuste CO2 kot tiste z bencinskimi motorji.

Vsi ti podatki seveda veljajo še za stari testni ciklus NEDC, ki ga bo zdaj postopno zamenjal novi WTLP. Ta bo prinesel testiranja vozil v precej realnejših pogojih, kar bo prineslo uradno večji izpust CO2 na kilometer. Vsi avtomobili so danes torej od postavljene meje 50 gramov CO2 na kilometer realno oddaljeni več, kot kažejo podatki v prodajnih katalogih.

Večina priključnih hibridov že danes v skladu z načrti za leto 2030

Tudi klasični hibridni avtomobili danes niso kos zgoraj omenjeni meji za leto 2030. Hibridna (bencinsko-električni pogon) toyota yaris ima izpust vsaj 75 gramov, terenski RAV4 pa 116 gramov na prevoženi kilometer.

Zato pa je že danes v skladu s strategijo večina tako imenovanih priključnih hibridnih avtomobilov. To so hibridi (kombinacija električnega in bencinskega oziroma dizelskega motorja), ki imajo tudi polnilni kabel in katerih baterijo je mogoče polniti prek električne polnilnice. Nekateri, med njimi predvsem večji športni terenci (mercedes GLE 500 E, porsche panamera e-hybrid …), imajo danes kljub priključno-hibridnemu pogonu že več kot 50 gramov ogljičnega odtisa na kilometer.

Povsem v skladu z vladnimi smernicami je tudi prestižni volvo XC90 T8. Ima dvolitrski štirivaljni bencinski motor (235 kW) in elektromotor (65 kW). Povsem v skladu z vladnimi smernicami je tudi prestižni volvo XC90 T8. Ima dvolitrski štirivaljni bencinski motor (235 kW) in elektromotor (65 kW).

Renault zoe je eden najbolje prodajanih električnih avtov v Sloveniji. Renault zoe je eden najbolje prodajanih električnih avtov v Sloveniji. Foto: Renault

Na trg prihajajo prvi vsakodnevno uporabni električni avti

Uradno ničelni izpust CO2 imajo danes vsa polno električna vozila. Teh je na trgu vse več, postajajo pa tudi vse bolj konkurenčna. Cenovno sprejemljiva so ob upoštevanju državne subvencije in prihranka na račun nižje pogonske energije (povprečni strošek je en evro na sto kilometrov), cenejšega vzdrževanja, ugodnejšega financiranja in podobno.

Glavni val električnih avtomobilov sicer šele pričakujemo. V začetku prihodnjega leta prihaja novi nissan leaf, v prihodnjih letih tesla 3, pa nato tudi velikoserijski in namensko razviti električni avti velikih evropskih proizvajalcev. Leta 2020 bo Volkswagen izdelal električno kombilimuzino in crossover, enako nameravajo tudi pri Mercedesu, Audiju … To bodo avtomobili, ki bodo zagotavljali več sto kilometrov realnega dosega in dovolj prostornosti.

Razlogi za vladne ukrepe? Cilji Evrope in napoved povečanja prometa

"Uporaba alternativnih goriv je pomembna, da bi dosegli okoljske cilje na področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal. Slovenija ima zahtevne cilje, saj mora, čeprav se promet močno povečuje, zagotoviti, da se bodo izpusti toplogrednih plinov v prometu v letu 2030 glede na leto 2020 zmanjšali za devet odstotkov," sprejem strategije pojasnjujejo na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo.

Glede na leto 2005 to sicer pomeni povečanje za 18 odstotkov, kar pa se je zgodilo predvsem na račun povečanja prometa. Od leta 2005 do danes se je na nekaterih odsekih podvojil. Do leta 2030 strategija predvideva povečanje tovornega prometa od 60 do 80 odstotkov, ob tem pa še rast prometa osebnih vozil za 30 odstotkov. Ker je v Sloveniji prebivalstvo zelo razpršeno, pri zagotavljanju okoljskih ciljev ne more imeti tako velike vloge javni promet. Velik del aktivnega prebivalstva se mora v službo še vedno peljati z avtomobili.

Koliko je v Sloveniji že vozil z alternativnimi pogonskimi viri?

Največ je vozil na utekočinjen naftni plin LPG (konec leta 2016 jih je bilo registriranih 8.980), 124 je vozil na stisnjen zemeljski plin in šest na vodik (predelana vozila). Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je skoraj tisoč, vendar njihovo število zelo zaostaja glede na količino polnilne infrastrukture, če računamo, da za deset vozil zadošča en priključek, teh pa je 470.

Sorodne vsebine

Komentarji

8
  • Kosmatinc / 13.10.2017. ob 19:31

    Glede na slovensko proizvodnjo električne energije (Teš 6) se verjetno realno moji vnuki res lahko približajo predlagani meji (starejša hči ima 5 let)!

  • LifeXY / 13.10.2017. ob 21:59

    Država si bo hitro premislila, ko se bodo prilivi v proračun zmanjšali...

  • Ejga / 13.10.2017. ob 07:20

    e-Golf danes stane 40k. Ste padli na glavo. Hočete, da kupujemo eko avtomobile, pri tem pa vi država mastno služite. E nemože! Ko boste znižali davke in povišali subvencije na eko, pol pa ja. Takrat tudi ne bo treba z zakonom uveljavljati nekakšne omejitve dizlov itd.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano