avtocesta
Nedelja, 15. 7. 2018, 4.05
5 let, 9 mesecev
Osmo čudo sveta: Seven Mile Bridge
Vznemirljiva vožnja po osmem čudu sveta #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
Območje Florida Keys je naravnost spektakularno – čisto morje, peščene plaže in toplo sonce. Če je bil nekoč dostop do tja težak, je znanje ljudi zopet našlo način, kako nemoteno priti do krajev, ki so drugače zelo težko dosegljivi. Danes je izvrsten primer inženirstva skoraj enajst kilometrov dolg most Seven Mile Bridge, ki povezuje odročna mesteca s celino.
Levo novi, desno stari. Seven Mile Bridge velja za osmo čudo sveta, ki ponuja neverjetne razglede in unikatno vozniško izkušnjo.
Zgodba o dveh mostovih
Ko govorimo o mostu Seven Mile Bridge, ki je v resnici dolg 6,8 milje oziroma 10,9 kilometra, govorimo zgodbo o dveh mostovih. Še preden so po novem mostu zapeljali prvi avtomobili, je ob njem stal most, po katerem so vozili vlaki. Za gradnjo je bil odgovoren Henry Morrison Flager, železniški tajkun in soustanovitelj slavnega Rockefellerjevega podjetja Oil Company. Ob koncu 19. stoletja je v neposeljeni južni Floridi videl priložnost za zaslužek. Vložil je enormne količine denarja za izgradnjo mest St. Augustine, Miami in Palm Beach. Ker je moral Florido posledično povezati s preostalimi industrijskimi omrežji, si je zamislil izgradnjo železniškega omrežja, ki so ga pozneje poimenovali Florida East Coast Railway.
Do začetka 20. stoletja je železnica postala izjemno uspešna, zato so jo začeli širiti s celinske Floride na neposeljeno in težko dostopno območje Florida Keys. V kraje, ki so bili tedaj dosegljivi le s čolnom, so želeli pripeljati ameriške izdelke in se kar se da približati Panamskemu kanalu. Med letoma 1909 in 1912 je Flager nadzoroval gradnjo železnice, ki so jo še pred začetkom označili kot nemogoč gradbeni podvig. Na koncu se je najslajše smejal Flager, železniški most Seven Mile Bridge pa so označili kot osmo čudo sveta. Še danes je eden od najdaljših mostov na svetu.
Novi most za avtomobile, stari za kolesarje in pohodnike
Leta 1935 je bil most močno poškodovan v divjanju orkana, zato so ga prodali državi. Z državnim denarjem in podporo so most prenovili, razširili in prilagodili uporabi avtomobilom. V sredini so naredili odprtino, kjer so pod mostom lahko plule ladje. Tudi ta cesta se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino gradbeništva.
A žal so stari most uničili različni tropski orkani in slana morska voda, ki je še pohitrila proces korozije. Potem ko je leta 1960 orkan Donna spet močno poškodoval most, je postalo jasno, da bo treba zgraditi novega.
Delati so začeli leta 1978 in končali leta 1982. Največja težava pri gradnji so bila mehka tla, kjer je bilo praktično nemogoče najti trdno oporo za stebre, ki so nosili asfaltirano cesto. Zaradi tega je bila izbira mostu močno omejena. Na koncu so izbrali preprosto obliko mostu, kjer asfaltirane odseke ceste podpirajo jekleni nosilci, ki maso razporedijo skozi ducate različnih manjših stebrov.
Preprost sistem, a gradnja ni bila preprosta. Ker ga niso smeli graditi na morju, so segmente mostu izdelali na celini, pripeljali do morja in jih tam sestavili. S pomočjo inženirskega znanja so poskrbeli še za učinkovitost mostu – v primerjavi s starim mostom je novi nekoliko višji, zato ni nenehno na udaru valov, pod njem lahko plujejo ladje. Ker ni treba imeti dvižnih delov ceste zaradi ladijskega prometa, se avtomobilom na cesti ni treba ustavljati. Novi most je praktično skozi celoten odsek poravnan s starim, a na nekaterih delih malce zavije, zato je od starega krajši za približno tristo metrov.
Stari most, ki ima na sredini luknjo, in desno novi most, ki je še danes prevozen in ponuja enega od najlepših razgledov na koralno območje Floride Keys.
Otoček Pigeon Key, kjer še danes stojijo kolibe, v katerih so bili nastanjeni delavci. Do tja vozijo le trajekti, a gre za obvezen postanek, še preden zapeljemo na most.
Vsako leto je most zaprt za dve uri in pol, saj na njem poteka tekaški maraton.
Stari most ima dve veliki luknji
Približno tri kilometre stran od obale leži majhen otoček Pigeon Key, kjer je Flager zgradil prenočišča za delavce, ki so delali prvi most. Na otoku so še danes kolibe in na otok vsakodnevno vozijo tudi trajekti. Turistična atrakcija tik ob mostu priča o naprednosti starega mostu in hkrati prikazuje, kako zahteven projekt je bil. Kot pravijo, je smiselno obiskati otok, še preden zapeljete na novi most. Poleg neskončnih razgledov, prečudovite vode in pogleda na stari, zdaj že precej uničeni most boste še toliko bolj uživali v tem inženirskem presežku.
Stari most je danes namenjen kolesarjem in pohodnikom, ki pa ne morejo opraviti celotne poti. Nekje na polovici je most presekan, saj tam zevata globoki luknji. Skozi obe lahko potujejo ladje, pohodniki pa lahko le na robu občudujejo most na drugi strani luknje.
