Trgovce že skrbi? Slovenec prodal mercedesa in avto najel.

Sistem souporabe se iz nepremičnin (Airbnb) seli tudi v avtomobilski svet. Je družba zrela, da pojem najem avtomobila postane realnost?

Avtomobilski salon v Ženevi bo razkril večino najpomembnejših (izjema je na primer novi ford focus) novosti letošnjega leta in tudi letos bodo samo avtomobilski trgovci na slovenske ceste poslali vsaj okrog 50 tisoč novih osebnih avtomobilov. Čeprav število izdelanih vozil narašča iz leta v leto (samo koncern Volkswagen in Toyota letno izdelata več kot 20 milijonov avtomobilov) in bo zaradi povpraševanja v državah v razvoju še naraščalo, se tako v Evropi kot tudi ZDA povečuje število avtomobilov v najemu.

Je družba pripravljena na to, da se avtomobilu kot statusnemu simbolu v določeni meri odpove in ga začne uporabljati le v smislu najema, souporabe oziroma "car sharinga"?

Na slovenske ceste je lani zapeljalo od 40 do 50 tisoč novih osebnih avtomobilov.

Znanec, ki mu karavanski clio predstavlja luksuz in je večino časa parkiran

Znanec z družino in dvema otrokoma je pred kratkim kupil novega karavanskega renault clia in zanj odštel 15 tisoč evrov. Sam je priznal, da letno z njim naredi kvečjemu deset tisoč kilometrov in da ga bodo imeli bolj za luksuz. To pomeni za vožnjo do trgovine in za en družinski izlet ob koncu tedna.

Polovico vrednosti avtomobila je plačal, preostalo bo odplačal v prihodnjih štirih letih. Mesečni obrok bo znašal 166 evrov (brezobrestno financiranje), temu pa bo moral prišteti še strošek goriva (800 evrov letno), servisa (okrog 150 evrov letno), vinjete (110 evrov letno), gum in zavarovanja (približno 500 evrov na tri leta) in podobno. Letni strošek avtomobila torej stane vsaj okrog 3.500 evrov oziroma okrog 300 evrov na mesec. Če bi upoštevali še gotovinsko plačilo pologa, bi bil realni strošek še višji.

Po izračunu se lahko marsikdo zamisli, če že ne premisli

Izračunala sva naslednje. Če bi za pot do službe in preostalih mestnih opravkov uporabljal sistem souporabe avtomobilov in za potrebe daljših voženj ob koncu tedna najel avtomobil, primerljiv cliu, bi ga to stalo od 200 do 250 evrov. Dnevni najem avtomobila bi stal dobrih 30 evrov, preostalo je strošek mestne souporabe vozil. Treba je poudariti, da ima tisti, ki avtomobil kupi in ga ne najame, po koncu financiranja v lasti seveda svoj lastniški avtomobil, ta pa je vreden vsaj še nekaj tisoč evrov.

Prodaja mobilnosti in ne avtomobila?

Avant2Go, ki je v Ljubljani vzpostavil sistem souporabe avtomobilov, uporabnikom omogoča tudi kratkoročne najeme klasičnih avtomobilov. To so prvi obrisi ponujanja mobilnosti, o kakršni počasi razmišljajo tudi avtomobilski uvozniki in trgovci. Za določen mesečni znesek bi Slovenec kupil mobilnost, ne avtomobila, tako da bi glede na potrebe izbiral med mestnim avtomobilom, klasično kombilimuzino, karavanom in podobnim. Kako so na tako spremembo pripravljeni trgovci?

David Jurič Foto: Bor Slana David Jurič, direktor Summit Motors (uvoznik znamke Ford)
Zagotovo se bo slej ko prej zgodila sprememba v paradigmi mobilnosti. Okoljevarstvena prizadevanja bodo v prihodnje verjetno postala zakonske omejitve za mobilnost, kot jo izvajamo danes. Elektrifikacija, avtonomna vožnja, delitev vozil in skupne vožnje se zdijo danes najverjetnejši odgovori za mobilnost prihodnosti. Zaradi teh sprememb se bo morala preoblikovati tudi vloga distributerjev in pooblaščene mreže v avtomobilskem poslu. Najbolj logično je razmišljanje, da bi v prihodnje prevzeli funkcijo upravljavca voznega parka in ponudnika celovite rešitve za mobilnost po meri. Pri Fordu v globalnem merilu že zdaj tečejo projekti avtonomne vožnje, elektrifikacije, deljenih voženj ipd.

Borut Gazvoda Foto: Ana Kovač Borut Gazvoda, direkor Opla v Sloveniji
Danes že vemo, da večina kupcev začne nakupni proces in izbor blagovne znamke/vozila na spletu. Še več, nekatere raziskave, ki jih je naredilo podjetje Google kažejo, da je kupcev, ki bi bili pripravljeni vozilo dejansko kupiti na spletu v Evropi že skoraj tretjina.

Na drugi strani vidimo, da se množično povečuje tudi število uporabnikov storitev “car sharinga” in da je tako imenova delitvena ekonomija vstopila tudi v avtomobilski svet. Pričakovati je, da se bo število uporabnikov teh storitev le še povečevalo ter da bo sredi prihodnjega desetletja v svetu približalo številki 40 milijonov. Velik del uporabnikov, ki si danes vozilo še lastijo, še bolj pa je to značilno za generacije, ki na trg vstopajo danes oziroma bodo v prihodnjih letih, o vozilu in njegovi uporabi že ali bo razmišljalo bolj kot o storitvi mobilnosti. Skladno s tem se bo postopoma spremenila tudi vloga avtomobilskih trgovcev in serviserjev. Samo prodaja ali vzdrževanje vozil ne bosta več zadostna. Šlo bo za vzpostavitev dolgoročnejšega in tesnejšega sodelovanja s strankami, ki bodo koristile trgovčeve in znamkine storitve s področja mobilnosti. Tu govorimo o različnih oblikah najema vozil, ki bo omejen bodisi časovno ali glede na prevoženo razdaljo. Temu se seveda prilagajamo tudi avtomobilski proizvajalci, ki danes že razvijamo aplikacije in platforme, ki bodo take storitve omogočale.

Petr Podlipny Foto: Jure Gregorčič Petr Podlipny, direktor znamke Škoda v Sloveniji
Z omenjeno tematiko se na različnih ravneh (tovarna, koncern, uvoznik) intenzivno ukvarjamo, gre za dinamičen proces zadnjih nekaj let, v katerem nastajajo različne strategije in projekti, kako se pripraviti na zahteve kupcev v prihodnosti. Da se s tovrstnim razmišljanjem resno ukvarjamo, potrjujejo konkretni projekti: znamka Audi namreč takšno ponudbo že preizkuša na nemškem trgu. Kot vse novosti in vsi trendi bo tudi tovrstna "kombinirana" mobilnost morala čez več razvojnih stopenj, preden bo postala neločljiv del avtomobilskega posla. V kakšni meri in kako hitro se bo to zgodilo, bodo na koncu odločili kupci, njihov življenjski stil, ne gre pa pozabiti niti na vpliv zakonodaje, ki lahko razvoj tovrstnih storitev spodbudi ali upočasni, oz. ustrezne infrastrukture, brez katere si sprememb preprosto ni mogoče predstavljati.

Marko Škriba Foto: Jure Gregorčič Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen v Sloveniji
Trendi nakazujejo razvoj v tej smeri, zato že zdaj aktivno sodelujemo z različnimi ponudniki mobilnosti v Sloveniji, istočasno razvijamo tudi svoj poslovni model. V kolikšni meri se bo miselnost kupcev v tej smeri spremenila v Sloveniji, je težko napovedati. To je odvisno je od številnih različnih dejavnikov, na primer dostopnosti javnega prevoza, cen pogonskih goriv oz. elektrike in ne nazadnje pogleda na pomen lastništva. Trdim pa, da je za Slovence mobilnost zelo pomembna vrednota. Uživamo v tem, da imamo možnost v enem dnevu prepotovati in doživeti povsem različne pokrajine, zato je naloga razviti uspešen poslovni model, ki bo uspešno zadovoljil potrebo po mobilnost v celoti, izjemno zahtevna.

Ljubljanski sistem souporabe električnih vozil se bo ta mesec že razširil na skupno 150 vozil. Do konca leta se nameravajo približati številki 300, prihodnje leto pa doseči ciljno raven 500 vozil. Foto: L. G.

Spremembe bistveno lažje v Ljubljani kot na podeželju

Spremembe v odnosu lastniški - najeti avtomobil so tako za posameznika kot podjetja najbolj odvisne od potreb mobilnosti in kraja prebivanja. Danes v Sloveniji o življenju z najetim avtom lahko zlahka razmišlja Ljubljančan, težje pa prebivalec podeželja.

Vseeno se na trgu tako na ravni zasebnih podjetij kot tudi sprememb poslovnih modelov pri avtomobilskih trgovcih kažejo smernice, ki bi lahko v prihodnje spremenile nakup avtomobila v nakup mobilnosti. Pisali smo tudi že o sistemih v tujini, kakršen je Snappcar, kjer si avtomobile medsebojno delijo posamezniki.

Nejc Novak je prodal enega izmed dveh družinskih vozil, tudi v podjetju pa ne uporablja službenega avtomobila. Foto: Gregor Pavšič

Odpovedal se je službenim vozilom, prodal svojega mercedesa in se odločil za najem

Predvsem v Ljubljani že lahko najdemo posameznike, ki so enega od svojih lastniških avtomobilov prodali in vozila raje najemajo. Srečali smo Nejca Novaka, ki je lastnik odvetniškega podjetja s trenutno štirimi zaposlenimi. Podjetje nima svojih službenih vozil, vse potrebe mobilnosti rešujejo z najemi. Novak je prav tako prodal svoj lastniški mercedes in ima doma le še eno družinsko lastniško vozilo.

V sistemu souporabe poleg električnih vozil tudi avtomobili klasičnega rent-a-car sistema? Foto: Gregor Pavšič

Koliko stane najem avtomobila za mestno uporabo?

"Za podjetje je taka rešitev praktična. Poenostavlja organizacijo, zmanjšuje tveganja, ni skrbi za vzdrževanje in omogoča natančno sledljivost. Med tednom sem imel malo zasebnih poti, saj živim v širšem središču Ljubljane. Prej sem se s svojim avtom peljal pet minut v službo in domov. Potem sem ugotovil, da 80 odstotkov potreb zagotovi 'car sharing'. Ko se ukvarjaš s pravnimi problemi za stranke, se nočeš obremenjevati s tem, ali ti je že potekla registracija za avto in ali ta že ima zimske gume," pravi Novak in dodaja, da je bil zanj izračun preprost.

"Če vsak dan uporabljaš krajše poti znotraj štirih evrov, te to na letni ravni stane okrog dva tisoč evrov za vožnjo v službo in domov. Če pomisliš na stroške registracij, servisnih pregledov, goriva, je zagotovo zanimivo. Posamezniki imamo seveda različne življenjske navade in slog. Vsak mora ugotoviti, kaj mu ustreza. Sprememba je najlažja za družine, ki imajo več vozil in si lahko privoščijo tak eksperiment."