Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
10. 6. 2018,
6.00

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,50

Natisni članek

starodobniki BMW

Nedelja, 10. 6. 2018, 6.00

5 let, 10 mesecev

Vse pod eno streho: obiskali smo center za klasična vozila BMW

Središče, kjer se znova rojevajo legende #foto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,50

BMW ima bogato dediščino. Ne le pri avtomobilih, tudi pri motociklih, letalskih motorjih in številnih drugih elementih, ki so pomagali spreminjati svet mobilnosti. Obiskali smo njihov najnovejši center za klasična vozila, ki je združen pod eno streho v prvi njihovi tovarni iz leta 1918. Poleg ogleda delavnic, kjer do prvotnega sijaja obnovijo klasična vozila, smo se sprehodili skozi trezor, kjer smo videli nekaj njihovih najredkejših in preprosto osupljivih avtomobilov.

Galerija: potep po BMW centru za klasična vozila

Fotogalerija
1 / 22

Avtomoto Tri avtomobilske klasike, ki so najbolj navdušile #foto

Vrnili so se na kraj, kjer se je vse začelo

BMW se je z odkupom svoje prve proizvodne hale iz leta 1918 vrnil k svojim koreninam. Na 13 tisoč kvadratnih metrih v okrožju Milbertshofen v Münchnu so leta 2016 odprli nov center za klasična vozila. V prečudovitem okolišu se prepleta stoletna zgodovina zgradbe s pridihom moderne arhitekture.

Vse se je začelo leta 1918, ko so pri BMW na Moosacher Straße začeli z velikoserijsko proizvodnjo izdelovati motorje za letala. V poznih 20. letih prejšnjega stoletja so celoten kompleks odkupili pri Knorr-Bremse, BMW pa je nove proizvodne zgradbe zgradil na Lerchenauer Straße, nedaleč od prvotne tovarne. V novem obratu so začeli izdelovati motorje za avtomobile, tovornjake, motocikle in ladje.

Po več kot devetdesetih letih so se vrnili na kraj zločina ter od vodilnega proizvajalca zavor za gospodarska vozila in vlake odkupili celoten kompleks. V samo dveh letih so obstoječe stavbe prenovili, izdelali novo servisno halo in junija 2016 celoten kompleks odprli za javnost. Med samo prenovo so naleteli na številne birokratske ovire. Ker gre za zaščitene objekte, so morali ohraniti prvotna tla, stene, celo vrata in dvigala. Tri izmene so delale sedem dni na teden, center za klasična vozila je moral biti odprt na stoletnico podjetja.

V manjši delavnici imajo servis za dirkalnik program in servis motorjev. Ker niso smeli vgraditi dvigal tukaj opravljajo le dela na tistih stvareh, ki jih lahko dvignejo sami. | Foto: Gašper Pirman V manjši delavnici imajo servis za dirkalnik program in servis motorjev. Ker niso smeli vgraditi dvigal tukaj opravljajo le dela na tistih stvareh, ki jih lahko dvignejo sami. Foto: Gašper Pirman

Popolna organiziranost je ključnega pomena. | Foto: Gašper Pirman Popolna organiziranost je ključnega pomena. Foto: Gašper Pirman

Dirkalni M1 iz serije Procar čaka na servis in pripravo na naslednjo dirko. | Foto: Gašper Pirman Dirkalni M1 iz serije Procar čaka na servis in pripravo na naslednjo dirko. Foto: Gašper Pirman

Vse na enem mestu

Naša pot se je začela na dvorišču, kjer smo skozi velike steklene odprtine kot majhni otroci kukali, kaj se skriva v delavnicah. Že prvo kukanje nas je popolnoma prevzelo, saj smo ugledali dirkalni M1 iz serije Procar. Vedeli smo, da nas za skritimi zidovi čaka še marsikaj.

Sprva smo vstopili v malo delavnico. Ker so morali pri restavriranju ohraniti praktično celotno podobo zgradbe, v notranjosti niso smeli namestiti dvigal. Ta je namenjena servisiranju in prenovi dirkalnikov ter motociklov. Zakaj? Ker so takšni tipi avtomobilov popolnoma razstavljivi, karoserije izredno lahke, delavci pa jih veliko lažje prenašajo iz prostora v prostor. Tudi zato smo si, še preden smo dodobra vsrkali vse, kar se je dogajalo okoli nas, že ogledovali dirkalnik formule, ki so ga ravnokar pripravljali na naslednji dirkaški dogodek.

Avtomoto Razvijal ga je Slovenec: Potep v legendi BMW #video

Zraven sta bila sredi obnove še motorja iz redkega M3 E30 in iz še nekoliko bolj redkega modela 328 iz leta 1936. Če je bil prvi že skoraj na koncu vrnitve k stari slavi, so se dela na starejšem predhodniku ravno začela. Kljub osemdesetim letom bodo na motorju izdelali le nove glave ventilov, ki so glavna pomanjkljivost te serije, naredili servis in motor le osnovno osvežili. Na koncu majhne delavnice je še prostor za servis motociklov. Končno, delavnica z dvigalom. A to ni običajno dvigalo, saj gre za prvotno dvigalo, ki so ga uporabljali že pred stotimi leti. Ob prenovi so zanj pridobili certifikat TÜV in ga zdaj uporabljajo za dvig starodobnih motorjev.

Manjka le skladišče rezervnih delov

Znotraj zidov ima BMW praktično celoten sklop skupine BMW Classic. Poleg zbirke klasičnih vozil imajo pod isto streho še arhiv skupine, center za klasična vozila in delavnice za obnovo klasičnih vozil. Manjka le skladišče za rezervne dele, a tega namerno ni tam, saj ima BMW eno skladišče za vse rezervne dele, kjer imajo na zalogi dele za nova in stara vozila. Vsak kupec lahko prek kateregakoli prodajalci kjerkoli na zemlji naroči svoj del za klasičnega BMW. Tako kot te kupci tudi pri restavriranju v svojih delavnicah dele preprosto naročijo prek spletne aplikacije, dostavi pa jih dostavna služba.

Prihodnost je tukaj! Bavarci začenjajo uporabljati tudi 3D-tiskanje. Za zdaj s pomočjo 3D-tiskanja reproducirajo od 10 do 15 različnih komponent, ki so enake originalu in jih kot originalno opremo vgrajujejo med restavriranjem starodobnikov. Kmalu se bo ta številka še povečala, posledično pa bo ljubiteljem klasik in ljudem, ki potrebujejo rezervne dele za svoje klasične avtomobile, na voljo še več originalnih rezervnih delov.

Za zidovi delavnic je skrit trezor, kjer so skriti najbolj pomembni avtomobili za znamko. | Foto: Gašper Pirman Za zidovi delavnic je skrit trezor, kjer so skriti najbolj pomembni avtomobili za znamko. Foto: Gašper Pirman

Tam je seveda spravljen tudi BMW 507, ki je bil nekoč v lasti Elvis Presleya. | Foto: Gašper Pirman Tam je seveda spravljen tudi BMW 507, ki je bil nekoč v lasti Elvis Presleya. Foto: Gašper Pirman

Obnovili so ga do popolnosti, na notranjem delu vrat pa pustili spominek - 6 plasti barve, ki so jih morali odstraniti, da so lahko nanesli prvoten odtenek. | Foto: Gašper Pirman Obnovili so ga do popolnosti, na notranjem delu vrat pa pustili spominek - 6 plasti barve, ki so jih morali odstraniti, da so lahko nanesli prvoten odtenek. Foto: Gašper Pirman

Dixi ali e39?

Ker imajo za temi stoletnimi zidovi praktično vse orodje in predvsem znanje, se lahko vsak lastnik BMW odloči za manjši ali večji popravek, lahko le za servis ali pa za popolno prenovo. Kot so pojasnili, v svoje roke vzamejo vse od prvega modela dixi iz leta 1930 do četrte generacije serije 5 E39. V večji, novi svetli hali je zato mogoče videti marsikaj. Od prve generacije sedmice, ki je prišla ne servis in nekaj popravkov direktno z Malte, do ravnokar popolno obnovljene isette. Družbo jim delajo še 635i E24, Z8, Z1, na pol podrti 2002 in skoraj končani 1602. A glavno šele prihaja, iz te delavnice vodi pot v trezor.

Concorso d'Eleganza Vila d'Este
Avtomoto Obiskali smo meko avtomobilskih romantikov v Italiji #foto

Raj za avtomobilske sladokusce, ne le ljubitelje znamke BMW

Ob vstopu v nekdanje skladišče, kjer so obdržali prvotna tla, stekla in stebre vzame sapo. Ne zaradi arhitekture, temveč zaradi pogleda na približno 70 avtomobilskih legend. Staro, novo, dirkalniki, koncepti, gasilci ali samo motorji. Še preden smo kot razjarjeni levi planili na vso to kovino, smo za trenutek postali in se razgledali. Veličina teh primerkov je nepredstavljiva in človek si tisto sekundo zaželi, da bi imel na svojem bančnem računu vsaj osem ničel.

Za belimi stenami je mogoče videti skoraj vse, kar je oblikovalo znamko BMW skozi vse stoletje. Od gasilca z njihovim motorjem, do prvih avtomobilov, dirkalnikov, ki so krojili dirkaški svet, vseh vrst konceptov, tam je celo formula 1, ki jo je vozil Pablo Montoya, nekateri zgodovinski motorji in pa posebne različice avtomobilov.

Ne manjka niti McLaren F1 z BMW-jevim motorjem. | Foto: Gašper Pirman Ne manjka niti McLaren F1 z BMW-jevim motorjem. Foto: Gašper Pirman

Daleč največ pozornosti je požel BMW 507, ki je bil v lasti kralja rokenrola. Kot je pojasnil naš vodnik gre, za najbolj dragocen avtomobilski primerek v celotni hali. BMW ga je dobil v dar, ga tri leta prenavljal in prenovil do popolnosti. Avtomobil je imel težko preteklost. Začel je kot dirkalnik, vmes pristal v rokah Elvisa, ki ga je prebarval rdeče, na koncu pa zamenjal vrsto lastnikov, ki so vanj vgradili osemvaljni motor, ga barvali, se z njim zaleteli, slabo popravljali in tako dalje. Ko je prišel v roke izkušenih mojstrov, je imel na sebi šest plasti barve, nekaj kilogramov kita in je bil skoraj v celoti prerjaven. V prej opisanih halah so ga prenovili, mu povrnili preteklo slavo. Neprecenljivo. Vanj se nismo smeli sesti, smo pa ga ''pobožali'' in vez med človekom in nenadomestljivim kosom avtomobilske preteklosti je bila vzpostavljena.

Kar nekaj časa smo preživeli pri mclarnu F1. Res je, gre za britanski avtomobil, ki pa ima vgrajen dvanajstvaljni motor, izdelan pri BMW. 6,1-litrski šestdesetstopinjski motor z oznako S70/2 je proizvedel 461 kilovatov in je tehtal 266. Dotični motor še danes velja za enega izmed motornih draguljev, ki ga bo svet spoštoval do konca dni.

Veliko pozornosti je požel še en avtomobilski dragulj. Motor P75 iz dirkalnika V12 LM3, ki je leta 1999 postal veliki zmagovalec slovite dirke 24 ur Le Mansa. Za njegov nastanek je kriv legendarni inženir Paul Rosche, ki se je podpisal pod nekatera največja motorna imena – naj omenimo le M31 iz modela 2000 turbo,  S14 iz M3 E30, M88 iz M1 in M12 iz 320i turbo.

V delavnici čaka na obnovo ali redni servis marsikateri dragulj. | Foto: Gašper Pirman V delavnici čaka na obnovo ali redni servis marsikateri dragulj. Foto: Gašper Pirman

Ne spreglejte