SiolNET. Avtomoto Tehnika
1,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Tovornjaki na poti do samodejne vožnje

Konec usodnih naletov tovornjakov: prvi samodejni sistem za izogibanje oviri #video

1,35

termometer

EMA (Evasive maneuver assist)  - sitem za preprečevanje naleta z aktivnim izogibanjem ovire
Foto: WABCO in ZF

Vodilna globalna razvojna dobavitelja tehnologij za varnejša ter učinkovitejša gospodarska vozila Wabco in ZF sta predstavila nov varnostni sistem za težke tovornjake, ki bi lahko rešil veliko življenj. Gre za sistem preprečevanja naleta v kolono, ki so ga nadgradili s samodejnim izogibanjem oviri.

Silovit nalet tovornjaka pušča zelo malo možnosti za preživetje

Pri naletih tovornjakov, zlasti na avtocestah, so posledice največkrat žal usodne. Pri naletih tovornjakov, zlasti na avtocestah, so posledice največkrat žal usodne. Foto: Reuters Se spomnite hude nesreče na primorski avtocesti, ko se je tovornjak zaletel v zaustavljeni avtomobil romunskih državljanov, ali pa nesreče izpred nekaj let, ki se je zgodila na Hrvaškem v predoru Sveti Rok, ko je kolono ravno tako spregledal voznik tovornjaka?

Pri tovrstnih naletih, zlasti na avtocestah, so posledice največkrat žal usodne. Razlike v masi in sili v takem naletu so preprosto prevelike, da bi zgradba in varnostni elementi osebnega avtomobila lahko uspešno zaščitili potnike, zato so hude oziroma žal usodne poškodbe največkrat neizbežne.

Pametni tovornjaki bodo tudi na slovenskih avtocestah sposobni rešiti marsikatero življenje. Pametni tovornjaki bodo tudi na slovenskih avtocestah sposobni rešiti marsikatero življenje. Foto: Klemen Korenjak Pri ZF so izračunali, da četudi se 40-tonski orjak v avtomobil zaleti z zmanjšano hitrostjo med 16 in 20 kilometri na uro, je sila naleta oziroma sproščene energije še vedno tako silovita, kot da bi se v stoječi avtomobil na repu kolone zaletel povprečno velik družinski avtomobil s hitrostjo okoli 80 kilometrov na uro.

Zato je še toliko pomembneje, da je tovornjak dejansko zmožen povsem preprečiti nalet tudi takrat, ko je zavorna pot prekratka in je trk kljub samodejnemu zaviranju neizbežen.

Video: Grozljive posledice naleta so posnele nadzorne kamere v predoru

Video: Oglejte si, kako deluje novi samodejni varnostni pomočnik EMA (Evasive maneuver assist)

Če naleta ni mogoče preprečiti, bo tovornjak sam zmožen obvoziti stoječe vozilo pred seboj

Če sistem prepozna nevarnost naleta, hitrost pa je previsoka, da bi se tovornjak zaustavil za vozilom, se naletu izogne s samodejnim zavijanjem stran. Če sistem prepozna nevarnost naleta, hitrost pa je previsoka, da bi se tovornjak zaustavil za vozilom, se naletu izogne s samodejnim zavijanjem stran. Foto: WABCO in ZF Pri Wabcu pa so zdaj skupaj še z enim močnim razvojnim dobaviteljem, ki se ukvarja predvsem s pogonskimi sistemi in podvozji, nemškim ZF, predstavili prvi sistem za preprečevanje naleta tovornjaka s samodejnim zaviranjem in krmiljenjem, ki zna tudi obvoziti zadnjega v koloni. Če sistem prepozna nevarnost naleta, hitrost pa je prevelika, ali pa je na zavorni poti premalo prostora, da bi tovornjak zmogel do stoječega vozila varno zaustaviti, sistem sproži še asistenco krmiljenja, ki samodejno zavije stran, da prepreči nalet.

Novi sistem, samodejni varnostni pomočnik EMA (Evasive maneuver assist), torej že znano tehnologijo preprečevanja naleta s samodejnim zaviranjem nadgrajuje še z napredno krmilno asistenco. Sistem zna samodejno zavirati in zaznati oziroma oceniti razpoložljivo zavorno pot in če je razdalja za preprečitev naleta prekratka, tudi s samodejnim krmiljenjem, pomikom volana izvesti manever izogiba oviri ter ob tem še vedno zavirati do varne zaustavitve tovornjaka. Po seriji testov v realnih pogojih, ki so jih izvedli na testni stezi univerze RWTH Aachen University v Aldenhovnu v Nemčiji, se je EMA izkazal kot zelo učinkovit varnostni vozniški pomočnik.

Ta varnostni pomočnik, ki združuje napredni sistem samodejnega zaviranja in zaznavanja nevarnosti naleta, ki so ga razvili pri Wabcu, ter sistem aktivnega krmiljena ZF po mnenju obeh razvojnih dobaviteljev pomeni nov preboj pri zagotavljanju večje varnosti vožnje težkih tovornjakov in korak naprej do cilja povsem samodejne vožnje. Zahtevne varnostne teste v realnih pogojih so izvedli na testni stezi univerze RWTH Aachen University v Aldenhovnu v Nemčiji. Ta varnostni pomočnik, ki združuje napredni sistem samodejnega zaviranja in zaznavanja nevarnosti naleta, ki so ga razvili pri Wabcu, ter sistem aktivnega krmiljena ZF po mnenju obeh razvojnih dobaviteljev pomeni nov preboj pri zagotavljanju večje varnosti vožnje težkih tovornjakov in korak naprej do cilja povsem samodejne vožnje. Zahtevne varnostne teste v realnih pogojih so izvedli na testni stezi univerze RWTH Aachen University v Aldenhovnu v Nemčiji. Foto: WABCO in ZF

Zakaj je tak sistem učinkovitejši od človeka?

Tovornjaki na avtocestah Foto: Klemen Korenjak Treba se je zavedati, da pri izrednih prometnih situacijah šteje čisto vsaka milisekunda reakcije, da se vozilo zaustavi v pravem času in izogne trčenju. Voznik pa mora enako hitro reagirati ne samo v primeru zaviranja, temveč tudi v primeru reakcije na volanu, če je treba zaviti stran in obvoziti oviro.

Težava nastane, ker velika večina voznikov v takem primeru preprosto ne zavije, saj zaradi šoka samo zavira in vozi proti vozilu, namesto da bi se mu z vozniškim manevrom poskusili izogniti. Nenaden šok resne situacije in zavedanja, da je prostora za varno ustavljanje malo, pa lahko ohromi oziroma upočasni reakcije tudi tistih najbolj izkušenih poklicnih voznikov, zlasti na avtocesti, kjer so hitrosti višje.

Razvojni inženir Franz Prenner kot prednost sistema EMA (Evasive maneuver assist) navaja še dejstvo, da deluje povezano s stabilizacijskim sistemom vozila in zmore manever zaviranja in izogibanja varno izvesti tudi v zahtevnejših voznih razmerah, na mokrem in spolzkem asfaltu.

Iz prve roke: kako deluje sistem za zaviranje v sili

Zanimivo, da na avtocesti voznik ni niti enkrat z nogo pritisnil na zavor. Pri nadzoru hitrosti je sistemu pomagal z ročico motorne zavore. Samo za zaviranje z motorjem v različnih stopnjah ima actros na voljo kar 400 kilovatov zavorne moči. Zanimivo, da na avtocesti voznik ni niti enkrat z nogo pritisnil na zavor. Pri nadzoru hitrosti je sistemu pomagal z ročico motorne zavore. Samo za zaviranje z motorjem v različnih stopnjah ima actros na voljo kar 400 kilovatov zavorne moči. Foto: Klemen Korenjak

V kabini Mercedesovega actrosa smo se lani prepričali, da pametni tovornjak dogajanje na cesti učinkovito nadzira ob podpori tretje generacije sistema za samodejno zaviranje v sili. Ta sistem je hitrost in maso tovornjaka sposoben obvladati in v sili povsem zaustaviti. Kamera na vetrobranskem steklu zaznava in prepoznava tako premikajoče se kot tudi statične ovire pred tovornjakom. Mercedesovega inštruktorja smo vprašali, ali bi tak actros znal preprečiti nesrečo, v kakršni je tovornjak lani poleti zmečkal avtomobil štirih Romunov. Prikimal je in pokazal na merilnike, kjer radar budno meri razdaljo do spredaj vozečega in vzdržuje hitrost primerno konfiguraciji terena, teži tovora in gostoti prometa. Po opisu znanih okoliščin te hude nesreče nam je izkušeni voznik povedal, da bi tak actros tragedijo nedvomno znal preprečiti, takšna nesreča se najverjetneje sploh ne bi zgodila.
 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin