Hi-tech čudežna podjetja Slovenije

Slovenija še vedno ima veliko znanja. Še vedno imamo tudi sposobne podjetnike ter drzne inovatorje. Ne gre pozabiti, da je denimo Bled v Sloveniji samo eden, ljudi z veliko znanja, idejami in predvsem pogumom pa mnogo več.

Prav zaradi tega dejstva zmagoviti dirkalnik legendarne dirke 24 ur Le Mansa že dve leti zapored ogenj bruha skozi Akrapovičev izpuh, revija Wired Magazine pa je Pipistrelovo električno letalo uvrstila med sedem velikih idej, ki bodo spremenile svet.

Slovenski avtomobilski dobavitelji sprejeli izziv zelene prihodnosti

Da so visokotehnološka slovenska podjetja dejansko lahko tisti ključni detonatorji ponovne zagonske eksplozije našega gospodarstva, dokazuje združenje slovenskih avtomobilskih dobaviteljev, tako imenovani Slovenski avtomobilski grozd.

64 podjetij in inštitucij letno zabeleži 3,3 milijarde evrov prihodkov. Levji delež te vsote, 80 odstotkov, ustvarijo z izvozom.

V prihodnost bo treba avtomobile zapeljati po čistejši poti, pod nadzorom strogih ekoloških zahtev. V okolju prijaznih avtomobilih, ki jih žene elektrika, vodik in drugi zeleni energenti, so slovenski avtomobilski dobavitelji že prepoznali svoje nove priložnosti.

"Uvrščamo se v sam vrh dobaviteljev avtomobilskih komponent. Trajnostna mobilnost pa ni mobilnost brez avtomobila," je ključni izziv prihodnosti ocenil Dušan Bušen, direktor Slovenskega avtomobilskega grozda. Pričakuje, da se bodo zahteve glede zniževanja emisij v prihodnje še zaostrovale, slovenski dobavitelji pa jih lahko po njegovem mnenju brez dvoma izpolnijo.

Avtomobilska industrija v Evropi se brez slovenskega znanja ustavi

Zato je Porsche denimo Hidrii zaupal izdelavo enega od dveh elektromotorjev za vgradnjo v svoj superzmogljiv hibridni model 918 spyder.

V koprskem Cimosu so kot eden glavnih dobaviteljev sodelovali pri razvoju BMW-jeve čisto sveže električne serije i.

"Dejansko smo eden glavnih dobaviteljev za električno družino modelov proizvajalca BMW. Na podlagi naših izkušenj smo za model i3 razvili tri različne nosilce motorja, med katerimi je tudi plastičen, kar je velika novost tako za nas kot za BMW," o konstruktorski drznosti zelene mobilnosti, pri kateri šteje vsak gram, spregovori Miran Purgar, direktor programskega področja pogonski sistemi v Cimosu.

Med slovenskimi podjetji, ki pri elektrifikaciji cest orjejo ledino, ne gre spregledati tudi Letrike in njenih električnih motorjev. Razvili so srce električnega mestnega posebneža Renaultovega twizzyja, v svojih razvojnih projektih so začeli z uvajanjem visokih sistemskih napetosti v vozila (do 600 voltov).

Kako velik vpliv imajo slovenska podjetja na ustroj evropske avtomobilske industrije, nazorno opiše Miran Purgar iz Cimosa: "Dejansko skoraj ni evropske avtomobilske znamke, ki je ne pokrivamo."

Slovenski stroj, ki bo za seboj pustil najhitrejše med najhitrejšimi

Med veliko vredne "high tech" slovenske potenciale spada tudi inovator Andrej Pečjak. Je nedvomno v avtomobile. S svojim raziskovanjem je Evropo šokiral letos spomladi, ko je na 14. reliju Monte Carlo des enegies nouvelles s sovoznikom Fredericom Mlynarzickom v svoji električni dacii sandero osvojil skupno zmago v porabi in prvo mesto med električnimi vozili.

Pečjak trenutno razvija nov koncept sedemsedežnega družinskega električnega avtomobila z dosegom kar 700 kilometrov. Še bolj odmeven projekt Pečjak pripravlja v sodelovanju s ptujskim avtomobilskim vizionarjem Aljošo Tuškom. Združila sta moči in izzvala avtomobilsko elito, saj nameravata narediti superšportni avtomobil s hibridnim pogonom. Ta bo zmogel največjo hitrost 380 kilometrov na uro, kar 200-kilometrsko razdaljo pa bo sposoben premagati zgolj na električni pogon. Da bodo Ferrari, McLaren, Porsche, Lamborghini in še kakšno zveneče ime v Sloveniji dobili hudega konkurenta, pa na inštitutu Metron razvijajo novo generacijo baterij. V Metronu so s svojim znanjem razvoja in krmiljenja baterij že prepričali velikega korejskega proizvajalca baterijskih celic Kokam, sodelujejo pa še z danskim partnerjem.

Ivo Boscarol: A želimo državo sanjaških starcev?

Tudi Pipistrel, podjetje Iva Boscarola, spada med slovenske visokotehnološke zgodbe o uspehu:

"V krizi so bolj kot kdajkoli pomembni vizija, lastna blagovna znamka, lastno zanje in razvoj, inovativen izdelek, motiviran, zadovoljen in pošteno nagrajen kolektiv, racionalna proizvodnja ter lasten trg. Če le eden od faktorjev odpove, postanemo žrtve krize. Če se na krizo pripravljamo, ko se le ta zgodi, je žal prepozno. Podjetnik mora biti vsaj toliko vizionarja, da se zaveda, da se lahko kriza zgodi kadarkoli. Vlaga v blagovno znamko, zaposlene in znanje, ko so leta bogatih krav. Ko se kriza dejansko zgodi, je zanjo nedotakljiv."

Naš problem je naše razmišljanje

"Slovenija nima niti več niti manj potenciala kot druge države. Problem ni v naši majhnosti, ampak v ozkosti našega razmišljanja. Dokler ne bomo razumeli, da živimo v drugačni stvarnosti, kot je bila pred 30 leti, da smo vrženi v boj globalne konkurenčnosti in da nam administrativno dana socialna varnost ne more biti več zagotovljena, tako dolgo bomo imeli težave sami s seboj in čakali, da nam bodo pripadale bonitete, ki smo jih imeli v času socializma. Žal teh ne bo nikoli več, pa čeprav se sindikati stokrat 'mečejo na zobe' in zavajajo ljudi, da nekje obstaja denar za nedelo," je prepričan Boscarol.

Skok čez plot

"Prej, ko bomo pogledali čez planke, kaj delajo države za povečanje konkurenčnosti, manj krvi bomo izgubili in manj mest v dirki za jutrišnje normalno življenje. Seveda lahko še vedno trmasto vztrajamo in naredimo iz Slovenije državo sanjaških starcev, kajti mladi bodo prisiljeni za kruhom v tujino tako kot po prvi in drugi svetovni vojni," napoveduje Boscarol.

Mobilna širokopasovna avtocesta zadnje generacije pri nas seže vse dlje

Zavidljivo znanje imamo tudi na področju telekomunikacij.

V zadnjem letu smo Slovenci naredili velik preskok na področju mobilnih omrežij LTE četrte generacije, ki omogočajo večje hitrosti prenosa podatkov. Primerjave s prejšnjimi leti kažejo, da se količina podatkov, prenesenih prek mobilnega interneta, vsako leto poveča za okoli 66 odstotkov.

Tudi pri našem največjem mobilnem operaterju Telekomu Slovenije (njegova hčerinska družba TSmedia je lastnik medija Planet Siol.net) zato pospešeno nadaljujejo gradnjo svojega najhitrejšega mobilnega omrežja, ki danes pokriva že več kot 80 mest po vsej državi in dosega več kot polovico Slovencev.

Pametno kolo, obesek za "pozabljivce" in aplikacija za vinogradnike

Pri nas se rojevajo tudi manjše visokotehnološke novosti in vedno več slovenskih inovatorjev sredstva za nove izdelke zbira na platformah za množično financiranje. Med njimi je bila letos tudi ekipa FlyKly s svojim Smart Wheelom − kolesom z vgrajenim električnim motorjem in vmesnikom, ki se poveže z uporabnikovim pametnim telefonom. Ekipa je na Kickstarterju zbrala rekordnih 700 tisoč dolarjev (508 tisoč evrov) oziroma sedemkrat več, kot so načrtovali.

S tem so prehiteli zasavski Chipolo, ki je zbral 290 tisoč dolarjev (210 tisoč evrov). O Chipolu, obesku za "pozabljivce", so se sicer letos razpisale vse večje tehnološke strani, ki so napravico označile za enega izmed "izdelkov, ki jih je treba imeti". Gre za majhen obesek, ki ga namestimo na različne predmete in prek povezave Bluetooth našemu pametnemu telefonu sporoči lokacijo (izgubljenega) predmeta.

Še ena letošnja novost pa je prišla izpod prstov treh mladih slovenskih inženirjev, ki so razvili aplikacijo Enolyse, s katero je mogoče na daljavo spremljati proces fermentacije vina. Potem ko vinogradnik potrga grozdje, zažene na posode za vino priklopljen sistem Enolyse, ki nato prek internetne povezave ali signala GPRS pošilja podatke o fermentaciji na oddaljen strežnik.