Zaprtje pristanišča v Šanghaju: posledice bi lahko bile katastrofalne

Predsednik Ši Džinping, arhitekt kontroverzne ničelne tolerance do covid-19, se ne ozira na kritike javnosti, čeprav ima takšen način zatiranja števila okužb izrazito negativen učinek na gospodarstvo. Prva opozorila podjetij so prišla že sredi marca, ko so za kratek čas zaprli letališče Šenžen. Ob koncu marca je sledil največji šok. Zaprtje mesta Šanghaj in posledično tudi najbolj obremenjenega pristanišča na svetu. Oblasti so deloma zaprle tudi Peking, sredi maja pa so omejili gibanje v središču Šenžena, kjer je pomembno logistično letališče. Že tako ranljiva dobavna veriga je zdaj pred največjo preizkušnjo, in če se politika Kitajske glede covid-19 ne bo spremenila, bi se lahko zgodilo, da bo v prihodnjih mesecih ta dobavna veriga pregorela. Podjetja, ki so odvisna od dobave surovin, blaga in komponent iz Kitajske, so že zagnala alarme in preusmerila ladje v druga pristanišča. A tovora do drugega pristanišča ne morejo pripeljati po cesti, zaradi zaprtja mesta voznikov tovornjakov ni, covidna potrdila oziroma testi na novi koronavirus večinoma med mesti ali pri prehodu provinc ne veljajo, tako da morajo vozniki tam opravljati dodatne teste ali pa tovor pustiti ob meji, kjer ga prevzame voznik iz druge province.

Bo zaprtje Šanghaja sprožilo novo ekonomsko bombo

Dvajset odstotkov mednarodne trgovine poteka prek pristanišča v Šanghaju, zato ni presenečenje, da so na težave pri dobavi začeli glasno opozarjati pri Applu, Tesli, General Electric, Adidasu, Amazonu in drugih. Ker je več milijonov delavcev zaprtih doma, tovarne stojijo. Kot so zapisali pri Financial Times, je Joerg Wuttke, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem, ki tam predstavlja okoli tisoč podjetij, opozoril, da "bo v neki fazi prišlo do pomanjkanja na trgovinskih policah v Evropi. Še nikoli nismo bili priča takšni negotovosti. Vsak teden je slabše, saj ne vemo, kje bodo uveljavili nove omejitve."

Takšni dogodki napovedujejo dodatno povečanje inflacije, vse skupaj poslabšujejo vojna v Ukrajini in že prej otežene dobavne verige zaradi dve leti trajajoče epidemije po vsem svetu. Najverjetneje bodo imele na inflacijo še največji učinek rekordne cene ladijskega in letalskega prevoza.

Cena prevoza 12-metrskega zabojnika iz Šanghaja do zahodne obale ZDA se je glede na podatke SIN v letu 2021 podvojila s 4.018 dolarjev na 7.681 dolarjev (s 3.811 evrov na 7.286 evrov). Ravno ta dvig cen prevoza naj bi po ocenah analitikov k skupni inflaciji dodal 1,5 odstotka.

Zaradi zaprtja mesta primanjkuje voznikov tovornjakov, prav tako stoji proizvodnja v tovarnah. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Pasti se skrivajo tudi zunaj pristanišč

A čeprav se na prvo žogo zdi, da vse težave danes izvirajo iz pristanišč, v resnici ni tako. Težav izvirajo tudi iz notranjosti države, kjer stojijo tovarne. "Zelo težko tovornjak pride v mesto in odide brez pravega dovoljenja. Problem je, ker dovoljenj, izdanih na enem mestu, ne sprejmejo povsod," je povedal eden izmed direktorjev prevoznega podjetja iz Šanghaja. Veliko pomanjkanje voznikov, otežena pot in strah onemogočajo, da bi tovarne, ki delujejo, material spravile do pristanišč. Številni nočejo sesti v tovornjak, ker se bojijo, da se zaradi spreminjajočih se zahtev in urejanja dokumentov ne bodo mogli vrniti domov. Tako ostaja že proizvedeno blago v skladiščih v tovarnah.

Freigtos je podjetje, ki upravlja spletno tržnico tovornega prometa in ocenjuje, da je v Šanghaju od konca marca za 45 odstotkov upadlo število tovornjakov. Ker tovarne ne morejo dobiti surovin za proizvodnjo blaga in ker ni voznikov, ki bi izdelano blago odpeljali do logističnih centrov, stoji celotna dobavna veriga. Stroški skladiščenja in prevoza se povečujejo, povečuje se tudi povpraševanje kupcev, posledično se hitro dviguje cena končnega produkta.

Novice WHO: Kitajski pristop ničelne tolerance do covid-19 ni vzdržen

Novice Kitajski izvoz na najnižji ravni v zadnjih dveh letih

Novice Strategija ničelne tolerance do covid-19 ohromila Peking

Zastoji na morju in tudi na tleh

"Ostalo nam je le od 20 do 30 odstotkov od običajne transportne kapacitete. Provizije so se povišale skoraj za petkrat. Cene nihajo vsak dan," je za Financial Times povedal eden izmed direktorjev tamkajšnje kemične tovarne. Če se vrnemo k pristaniščem, tam zaradi pomanjkanja voznikov tovornjakov tovorni zabojniki stojijo bistveno dlje časa kot ponavadi. V Šanghaju je bil 12. maja povprečen čas ležarine zabojnika 12,9 dneva, kar je 174 odstotkov dlje kot 28. marca. Tudi v drugih pristaniščih na Kitajskem se je ta čas povečal za 22 odstotkov. V zadnjem mesecu se je število tovornih ladij, ki čakajo na raztovarjanje pred pristanišči, podvojilo. Čakalni čas se je v primerjavi z aprilom nekoliko zmanjšal, s 115 ur na 86 ur, a kot ocenjujejo analitiki, se je zaradi vseh teh težav zmanjšalo število ladij, ki prihajajo v kitajska pristanišča. "Pred dvema letoma je le okoli 20 odstotkov ladij imelo zamudo, danes je ta številka približno na 80 odstotkih," je povedal Hans Nagtegaal, direktor pristanišča v Rotterdamu.

Ko bodo zagnali tovarne, bo zamašek nastal drugje

Številni še vedno ostajajo optimistični, da bi se lahko izognili popolni katastrofi, toda obenem jih skrbi učinek bumeranga. Ko bodo na Kitajskem zagnali vse tovarne in se bodo ladje začele nemoteno premikati, bo namreč zaradi gromozanske količine tovora nastal zamašek v evropskih in ameriških pristaniščih. Posledica bosta tudi preobremenjena cestni transport in infrastruktura, skladišča se bodo prehitro napolnila z naročili, ki so bila oddana pred več meseci. S tem se bo pritisk na globalno verigo stopnjeval.