ceste
Četrtek, 13. 10. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
To je 43 najbolj kritičnih cest v Sloveniji, ki jih bo letos država obnovila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,30
9
Direkcija za infrastrukturo je izbrala 43 najbolj kritičnih odsekov državnih cest, ki jih bodo v prihodnjega pol leta obnovili. Med izbranimi odseki je tudi nekaj prometno najbolj obremenjenih cest v državi. Bo namenskih deset milijonov evrov zadoščalo še za kaj več kot zasilno krpanje?
Številne slovenske ceste so razpokane in zakrpane. Direkcija za infrastrukturo je izbrala najbolj pereče cestne odseke v državi, ki jih bo zdaj obnovila.
Seznam 43 odsekov cest, ki spadajo v program obnove
Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o obnovi 43 najbolj kritičnih odsekov na slovenskih cestah, ki jo bo v nekaterih primerih začela in končala že letos, najpozneje pa v prvi polovici prihodnjega leta. Obnovo je vlada uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov od leta 2016 do leta 2019, vrednost naložbe v slovenske ceste pa bo znašala deset milijonov evrov. V programu niso večje rekonstrukcije teh odsekov, temveč predvsem krpanje in odprava najočitnejših poškodb vozišča. Večinoma bodo na izbranih odsekih le preplastili asfaltno površino, v večini primerov pa so odseki tudi krajši od enega kilometra.
Pri direkciji menijo, da je treba obnovo izpeljati še letos.
Direkcija za ceste poudarja, da je treba ob primernem vremenu dela končati še letos
Analizo cest je izpeljala direkcija za infrastrukturo. Uporabili so metodo modificiranega švicarskega indeksa (MSI), po kateri se stanje cest opiše s petimi kategorijami: zelo dobro, dobro, mejno, slabo in zelo slabo. Analiza in meritve so trajale dve leti.
Izbranih 43 odsekov s spodnjega seznama spada v kategorijo najslabših in najbolj kritičnih odsekov na slovenskem cestnem omrežju. Pri direkciji menijo, da je treba obnovo izpeljati še letos. V večini primerov gre za odseke na regionalnih cestah, kjer so preplastitve potrebne za zagotavljanje prometne varnosti, primerne prevoznosti cest in zaustavitve nadaljnjega povečevanja poškodb na cestni infrastrukturi.
Bo 10 milijonov evrov dovolj za obnovo najbolj kritičnih odsekov cest? Izbrani odseki so večinoma krajši od enega kilometra ...
Prometna varnost Slovenije: z žrtvami smo pod povprečjem razvitih držav #infografika
Kritično tudi na najpomembnejših turističnih prometnicah
Med kritičnimi so tudi odseki državnih glavnih cest. Obnova je na primer nujna na poleti zelo obremenjeni cesti iz Kopra proti Dragonji, prav tako na cesti proti mejnemu prehodu Starod. Kritično je tudi na zadnjem odseku koroške prometne žile iz Velenja proti Dravogradu, pa od Rašice proti Kočevju, na obvoznici v Ormožu …
AMZS: 60 odstotkov državnih glavnih in regionalnih cest je varnostno spornih
Različne državne institucije, med njimi tudi direkcija za infrastrukturo, so v zadnjih letih večkrat glasno opozarjale na slabo cestno infrastrukturo in nujno obnovo najbolj kritičnih delov. Več študij je na to temo predstavila tudi nevladna organizacija AMZS, ki je v Ljubljani gostila tudi strokovnjake za analizo stanja cest iz Velike Britanije.
Razpored kakovosti cest, ki ga je predstavila AMZS.
Pri videoanalizi cest je v sklopu programa Sensor sodeloval tudi Jure Kostanjšek, sekretar komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri AMZS. V dveh letih so posneli in ovrednotili več tisoč kilometrov slovenskih cest. Pod drobnogled so vzeli 608 kilometrov avtocest, 808 kilometrov glavnih cest in 5.116 kilometrov regionalnih cest. Kostanjšek pravi, da je kar 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest dobilo kvečjemu dve od skupno petih varnostnih zvezdic, vsak tretji odsek pa so ocenili z le eno zvezdico, nekje med 50 in 60 odstotki cest pa je v neustreznem stanju. Med najbolj kritične odseke Kostanjšek in AMZS uvrščata tudi odseke proti Slovenj Gradcu in Starodu, ki so vključeni v kratkoročni program obnove.
Kombi AMZS za analizo slovenskega cestnega omrežja. Večina državnih glavnih in regionalnih cest je bila varnostno spornih.
Z vložkom 170 milijonov evrov država privarčuje 1,2 milijarde evrov?
Po mnenju AMZS bi Izboljšanje stanja cest omogočalo v finančnem ekonomskem in narodnogospodarskem smislu prihranke glede na stroške v razmerju 1:7, za nekatere ukrepe pa še več.
Po njihovem bi celotna obnova infrastrukture v 20 letih stala okrog 170 milijonov evrov. S tem bi obvarovali skoraj 4.800 huje poškodovanih udeležencev ali smrtnih žrtev nesreč, s tem pa bi država prihranila 1,2 milijarde evrov, poudarja generalni sekretar AMZS Robert Štaba.
"Tudi v smislu tekočega odvijanja prometa ter funkcioniranja transporta in družbe kot celote so ustrezno vzdrževane ceste eden izmed temeljih infrastrukturnih pogojev. S tem tudi ni zastojev, emisij in hrupa, neposrednih vplivov na okolje, pa tudi vrednost izgubljenega časa v zastojih in kolonah, tako za osebni kot tovorni promet, je pravzaprav nepredstavljivo visoka," je mnenja Kostanjšek.
Delež državnih glavnih in regionalnih cest po varnostni analizi sistema Sensor in AMZS:
|
|
* |
** |
*** |
**** |
***** |
|---|---|---|---|---|---|
|
Glavne ceste |
28 % |
31 % |
34 % |
6 % |
0 % |
|
Regionalne ceste |
29 % |
29 % |
35 % |
6 % |
0 % |
Vir: Raziskava program Sensor, AMZS
9