promet
Ponedeljek, 10. 10. 2016, 9.43
6 let, 6 mesecev
Slovenci s skoraj 80 odstotki manj žrtev prevozimo 121 odstotkov več kilometrov kot leta 1990
Prometna varnost Slovenije: z žrtvami smo pod povprečjem razvitih držav #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
2
Na slovenskih cestah se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta zgodilo 11.522 prometnih nesreč. Do konca letošnjega avgusta je naš asfalt vzel 99 življenj. To je v primerjavi z lansko statistiko primerljivega obdobja 18-odstotno povečanje števila smrtnih žrtev. Preverili smo, kaj kaže najširša slika slovenske prometne varnosti. Slovenija je nad povprečjem držav OECD glede na število smrtnih žrtev v prometu na prevoženi kilometer.
Slovenci na leto z bistveno manj žrtvami prevozimo veliko več kilometrov kot pred dobrimi 25 leti
Številke prometne varnosti slovenskih cest vseeno kažejo očiten napredek pri varnosti našega prometa. Leta 1990 smo Slovenci v povprečju prevozili 7,95 milijarde kilometrov na leto, na naših cestah pa je takrat na leto umrlo tudi več kot 500 ljudi.
V letu 2014 se je na slovenskih cestah skupaj prevozilo okoli 17,58 milijarde kilometrov, kar je 121 odstotkov več prevoženih kilometrov kot leta 1990.
Število najbolj tragičnih nesreč je bistveno manjše, saj neposredna primerjava leta 1990 z letom 2014 kaže, da je na naših cestah ugasnilo skoraj petkrat manj življenj.
Razliko – 76,8 odstotka manj umrlih na cestah glede na leto 1990 – gre pripisati več dejavnikom: napredovala je prometna infrastruktura, vozimo varnejše in pametnejše avtomobile, ne glede na kritiko in mogoče izboljšave v prometni kulturi pa se pozna tudi načrtno delo policije in drugih institucij v prometni preventivi.
Pozitiven trend kaže tudi statistika, saj se število smrtnih žrtev v prometu (ne glede na vrsto udeleženca) v Sloveniji zmanjšuje hitreje od povprečja v razvitih državah OECD.
Vaše mnenje: Kako varno se počutite na slovenskih cestah?
Alkohol je še vedno velika težava
Po podatkih agencije za varnost prometa med ključnimi ubijalci ostaja alkohol. Do konca avgusta 2016 se je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zgodilo 1.039 prometnih nesreč oziroma deset odstotkov več kot v lanskem primerljivem obdobju. Prav tako se je zaradi vinjenih voznikov povečalo število prometnih nesreč s poškodbo in smrtjo, teh je letos štiri odstotke več (skupaj 26 žrtev) kot lani v primerljivem obdobju.
Število umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pijani vozniki, je do konca avgusta naraslo na 26 umrlih, kar je štiri odstotke več kot v lanskih prvih osmih mesecih (fotografija je simbolična).
Velika varnostna težava so vse slabše ceste. Bomo res potrebovali kar 60 let za obnovo?
Vse bolj pereč problem v prometni varnosti je čedalje bolj obrabljena cestna infrastruktura, na kateri je potrebnih vse več obnovitvenih in vzdrževalnih del, za katere pa zmanjkuje denarja. V jugovzhodni Evropi zaradi slabih cest umre več kot deset tisoč ljudi na leto. Prometne nesreče v povprečju odnesejo kar od dva do tri odstotke BDP.
Slovenija bi z obnovo cest prihranila precej denarja. Boljše ceste bi nam letno prihranile od 200 do 250 milijonov evrov, je že pred tremi leti pokazal evropski projekt SENSOR (South East Neighbourhood Safe Routes), ki je v 15 državah regije ocenil in glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč rangiral stanje cest oziroma vse cestne infrastrukture.
Slovenija bi po trenutnih vložkih v obnovo cest po nekaterih ocenah potrebovala kar 60 let za obnovo vsega državnega cestnega omrežja, da bi ceste spravila na raven petih zvezdic kakovosti, kolikor jih ima najbolje ocenjena cesta v projektu SENSOR oziroma EuroRAP.
Kje se vozimo največ?
Po slovenskih avtocestah (534,2 kilometra) in hitrih cestah (72,8 kilometra), ki skupaj zavzemajo 9,3 odstotka dolžine celotnega državnega cestnega omrežja, je v letu 2014 potekalo 49 odstotkov prometa. Na 810,9 kilometra glavnih cest, ki zasedajo 12,4 odstotka dolžine celotnega omrežja, je potekalo 17,2 odstotka prometa. Na preostalih državnih cestah (5.126,5 kilometra), ki zasedajo 78,3 odstotka dolžine celotnega omrežja, je bilo 33,8 odstotka prometa.
Promet vseh motornih vozil se je leta 2014 glede na leto 2013 na avtocestah in hitrih cestah povečal za 1,8 odstotka. Povprečni letni dnevni promet je leta 2014 na avtocestah znašal 29.495 vozil, na hitrih cestah pa 21.603 vozil.
Prihaja najbolj nevarno obdobje leta za pešce
Pri varnosti pešcev pomagajo novi varnostni sistemi, ki pešca zaznajo in s samodejnim zaviranjem preprečujejo nalet.
Pozitiven trend se kaže tudi med pešci in mladimi, saj se je število smrtnih žrtev v prometu hitreje kot v Sloveniji zmanjšalo le v eni članici OECD. Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa ter preventivnih in vzgojnih aktivnosti agencije za varnost prometa (AVP).
Ta je zato 3. oktobra začela dvotedensko nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost peščev Bodi viden – bodi previden. V okviru tokratne akcije bodo zaradi vse krajšega dneva posebno pozornost namenili tudi uporabi odsevnih teles, saj so pešci in tudi rekreativni tekači bolj izpostavljeni nevarnosti prometnih nesreč in slabše vidni.
Delež umrlih pešcev se je lani s 14 v letu 2014 povečal na 16, kar pomeni 13 odstotkov vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč. Letos je na slovenskih cestah umrlo že 17 pešcev, od tega pet na avtocesti.
V zadnjih letih je po podatkih agencije naraslo število najhujših nesreč v naselju, kjer je lani umrlo 12 ljudi, štirje pa zunaj naselja, med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so letos umrli trije pešci. Ob tem posebej poudarjajo, da je bila med umrlimi pešci pri štirih ugotovljena visoka stopnja alkohola.
Glavni vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, pogosto tudi nepravilnost pešca pri prečkanju vozišča in neprilagojena oziroma prehitra vožnja voznikov. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih, še posebej izstopa november.
Ob tokratni statistiki se zdi prihodnost brez smrtnih žrtev na cestah še vedno misija nemogoče. A avtomobilski proizvajalci trdijo, da bo še pred letom 2030 ob razvoju in povečanju števila samovozečih avtomobilov prišlo leto, ko na evropskih cestah v infrastrukturno najrazvitejših državah v prometni nesreči ne bo umrl ali se težko poškodoval nihče več.
2