nesreča
Sreda, 14. 8. 2019, 10.07
4 leta, 8 mesecev
Eno leto po tragični zrušitvi mosta v Genovi
Novi posnetki tragičnega rušenja mosta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,01
1
Danes mineva eno leto od tragedije v Genovi, v kateri je med zrušitvijo prometno enega najpomembnejših mostov umrlo 43 ljudi. 51 let prej je bil most inženirsko zelo napreden, toda hitro so se pokazale njegove šibke točke. Italijani so s konkretno obnovo predolgo odlašali. Letos so uničili še ostanke mosta, prihodnje leto bodo dobili novega.
Nesreča se je zgodil v torek, 14. avgusta leta 2018. Vreme je bilo takrat v Genovi zelo slabo.
Zgodilo se je natanko pred enim letom. V torek, 14. avgusta 2018. Malo po enajsti uri dopoldne je to italijansko mesto zajelo močno deževje. Vreme se je slabšalo iz minute v minuto, prav tako vidljivost na glavnih prometnicah. Most Ponte Morandi, 51-letni spomenik italijanskega arhitekturnega in inženirskega znanja, ni bil izjema.
Vse močnejši dež, strele iz nevihtnih oblakov in gosta megla so ga zajeli in prisilili voznike, da so na njem upočasnjevali vožnjo. Ob 11. uri in 35 minut so prebivalci ulice Porro tik pod mostom zaslišali zamolklo bobnenje. Nato so očividci skozi dežne kaplje že gledali prizor, ki mu kar niso mogli verjeti.
V pol minute je del mostu izginil, skupaj z njim pa tudi več avtomobilov, kombijev in tovornjakov. Zgodila se je tragedija, ki je pretresla javnost in tudi strokovne kroge. V nesreči je umrlo 43 ljudi, kar šeststo so jih morali izseliti.
Leta 1967 je bila na ta most in inženirja Morandija ponosna vsa Italija
4. septembra leta 1967. V družbi italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata je priznani inženir Riccardo Morandi prerezal trak in odprl ta pomemben cestni objekt. Vsi Italijani so bili ponosni nanj. Bil je del povojnega industrijskega in motoriziranega razvoja Italije.
Most je olajšal pot mimo Genove in povezal avtocesto iz južne Francije proti severni Italiji. Most je bil eleganten in za tisti čas tudi inženirsko zelo moderen. Primerjali so ga z mostom v Brooklynu v ZDA, a določene razlike med obema so obstajale. Nazadnje so slabih 51 let pozneje celo privedle do velike tragedije.
Pogled na most pred porušenjem. Povezoval je zahodni in vzhodni del Genove ter predstavljal pomembno prometno žilo proti pristanišču in Franciji.
Video: tako so letos porušili ostanke mosta
Zaradi vlage, soli v zraku in onesnaženja so rjavele v beton skrite jeklenice
Čeprav je bil leta 1967 most zgrajen z modernimi in naprednimi tehnikami, je skrival več pomanjkljivosti. Pri gradnji so zapostavljali pomen rasti prometne obremenjenosti, enako tudi vpliva podnebja in onesnaženja na stanje mostu.
Ta je slovel po jeklenih žicah, ki so jih obdali v predhodno armiran beton. Imel je tudi manj tako imenovanih stranskih zateg. S temi rešitvami so lahko zmanjšali potrebo po jeklu, ki ga takrat v Italiji ni bilo v obilju. V beton skrite jeklenice je bilo težko nadzirati. Tudi inženir Morandi je bil deset let po odprtju presenečen, kako hitro sol v zraku in onesnaženje škodujeta stanju mosta in kako hitro ga razjeda korozija. Rja je slabila beton in iz leta v leto je bil ta strukturno šibkejši.
Načrtovali so resnejšo obnovo, a zdaj mosta ni več
Nekajkrat so ga malenkostno popravili, a nikoli zares celovito. Družba Autostrade per l'Italia je v začetku 90. let namestila dodatne jeklene vrvi ob starih rjastih. Šele lani so pri tej isti družbi, ki je danes že v zasebni lasti, napovedali resnejšo obnovo.
Most je ni nikoli dočakal. Pred enim letom se je tragično zrušil, nato so letos prek nadzorovane eksplozije uničili še ostanke. Nadomestni most, tega je načrtoval Renzo Piano, bodo odprli prihodnje leto.
Popolno uničenje pred enim letom:
V nesreči je skupno umrlo 43 ljudi.
Modri tovornjak z zeleno prikolico je postal simbol tistih, ki so se 14. avgusta 2018 za las izognili tragediji.
Most je nekoč stal nad stanovanjsko sosesko, železniškimi tiri in reko Polcevera.
Tragične zgodbe preživelih v vozilih in domačinov pod mostom
Pred enim letom se je zrušilo dobrih 200 metrov mosta. Po desetih minutah so bili na kraju nesreče že reševalci, ki so naleteli na pravo razdejanje. Pogumni gasilci so skupaj s psi iskali pogrešane.
Sprva niso vedeli, koliko vozil je pod ruševinami. S pomočjo nadzornih kamer so ugotovili, da je z mosta zapeljalo 16 osebnih avtomobilov, dva kombija in pet tovornjakov. Voznik enega od teh je v zmečkani kabini visel 20 metrov nad tlemi v družbi mrtvega sodelavca. Šele po štirih urah ga je gasilcem uspelo rešiti. Številne tragične zgodbe lahko povedo tudi domačini, ki so na ulici Porro pod mostom živeli desetletja. Okrog 600 so jih morali po nesreči izseliti.
Tudi v Sloveniji je na avtocestnem križu 192 viaduktov
Pred enim letom se je veliko govorilo o varnosti mostov in viaduktov v evropskih državah. Tudi v Sloveniji, kjer imamo skupno na avtocestnem križu 192 viaduktov. Najstarejši so na primorski avtocesti med Vrhniko in Postojno, ki je bila tudi prva zgrajena.
Najbolj obremenjeni in s tem tudi najbližje svojim točkam najvišje obremenitve so viadukti na ljubljanskem obroču in vpadnih krakih proti Ljubljani. Letos so končali obnovo viadukta Ravbarkomanda, kjer so menjali (poleg modernizacije) predvsem betonsko oblogo stebrov. Tudi prek Slovenije vsakodnevno pelje vse več tovornjakov in tudi ti objekti ne bodo večno kos prometnim obremenitvam.
"Betonska konstrukcija mosta ne bo potrebovala vzdrževanja," se je leta 1967 pred odprtjem mosta Morandi bohotil članek v italijanski La Stampi. Danes takih zaletavih napovedi inženirji ne izgovorijo več.
1