SiolNET. Avtomoto Promet
5,72

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Viadukta Ravbarkomanda: prvič po letu 1972 končana celostna rekonstrukcija

Po dveh letih brez zapor: koliko bi stala nova viadukta? #foto

5,72

termometer

viadukt Ravbarkomanda
Viadukt Ravbarkomanda v dolžini 591,4 m (desni, v smeri Kopra) in 545,6 m (levi, v smeri Ljubljane) je del avtoceste med Uncem in Postojno. Foto: Gašper Pirman

Včeraj so po več kot dveh letih popolnoma sprostili promet prek viadukta Ravbarkomanda pri Postojni, ki velja za eno najzahtevnejših gradenj na slovenskem avtocestnem križu. Za sanacije obeh viaduktov so do danes v 47 letih namenili 21 milijonov evrov, gradnja novih bi stala vsaj 35 milijonov evrov.

V začetku junija leta 2017 se je začela obnova tega objekta na primorski avtocesti. Zaradi velikih obremenitev in delne dotrajanosti objekta je bila potrebna obsežna sanacija. Včeraj so z viadukta, vsaj v smeri Kopra, umaknili še zadnje delovne zapore in promet je vendarle neovirano stekel. Viadukt je ponoči prestal tudi že prvi izredni prevoz, prek njega so namreč prepeljali 208-tonski tovor.

Viadukta sta prvič po izgradnji dočakala celostno rekonstrukcijo. Viadukta sta prvič po izgradnji dočakala celostno rekonstrukcijo. Foto: Gašper Pirman Viadukt je praktično nov, spet bo lahko kljuboval tudi več kot 90 tisoč vozilom dnevno

Viadukt bo na prvi pogled videti nespremenjen, a dejansko gre za skoraj nov objekt, nam je ob obisku povedal nadzornik del Milovan Vuković. Zamenjali so beton na stebrih, dodali po dva bloka na vsaki strani in jih dodatno utrdili z vmesnimi jeklenicami. Viadukt je zdaj spet pripravljen na kljubovanje zobu časa in predvsem naraščajočemu številu vozil.

Ko so ga odprli, je prek njega v povprečju dnevno peljalo osem tisoč vozil. Zdaj jih na tem viaduktu dnevno v povprečju naštejejo 45 tisoč, od tega najmanj sedem tisoč težkih tovornjakov. Poleti tu dnevno pelje celo več kot 90 tisoč vozil.

Promet v smeri proti Kopru poteka že povsem brez zapor. Promet v smeri proti Kopru poteka že povsem brez zapor. Foto: Gašper Pirman

Bodo morali nekoč graditi novega? Gradnja novih dveh viaduktov bi stala vsaj 35 milijonov evrov

Strošek sanacije v letih 1996/1997 je znašal 7,6 milijona evrov, v letih 2007/2008 je znašal 1,3 milijona evrov, strošek celotne rekonstrukcije obeh viaduktov Ravbarkomada (2017-2019) pa približno 12 milijonov evrov. Skupen strošek sanacije in rekonstrukcije viadukta Ravbarkomanda tako od leta 1972 znaša nekaj manj kot 21 milijonov evrov

"Zgraditev novih viaduktov Ravbarkomanda bi stala po ocenah projektantov med 28 in 30 milijonov evrov, odvisno od izbrane tehnologije in konstrukcijske zasnove. Poleg same zgraditve viaduktov je potrebno upoštevati še strošek porušitve obstoječih viaduktov, kar je ocenjeno med sedem in devet milijonov evrov, saj bi rušitev potekla nad dvema prometnicama, in sicer železniško progo ter regionalno cesto," razlagajo pri Darsu.

Tako je skupni strošek zgraditve novih viaduktov v enakih gabaritih ocenjen med 35 in 39 milijonov evrov.

Uničujejo ga predvsem izjemne temperaturne razlike

Največji sovražnik viadukta so velike temperaturne razlike, ki jim mora biti kos. Zaradi njih je voda prišla v razpoke betona, tam je zamrznila, led se je razširil, betonski oklep pa posledično napihnil. Vse to vpliva na obstojnost objekta, ki ima zdaj tudi nove železne konstrukcije, omet in podobno.

Viadukta Ravbarkomanda (levi in desni objekt) sta bila zgrajena leta 1972. V tistem času je bil pri nas ter tudi v Evropi (Nemčija, Avstrija ...) trend tako imenovane industrijske gradnje mostov - IGM. Značilnosti takšnega načina gradnje so kombinacija vitkih montažnih nosilcev (stojina 16 cm) ter montažne ali monolitne voziščne plošče, deloma pa tudi škatlastih prerezov z zelo tankimi elementi. Viadukta Ravbarkomanda (levi in desni objekt) sta bila zgrajena leta 1972. V tistem času je bil pri nas ter tudi v Evropi (Nemčija, Avstrija ...) trend tako imenovane industrijske gradnje mostov - IGM. Značilnosti takšnega načina gradnje so kombinacija vitkih montažnih nosilcev (stojina 16 cm) ter montažne ali monolitne voziščne plošče, deloma pa tudi škatlastih prerezov z zelo tankimi elementi. Foto: Gašper Pirman

Pri rekonstrukciji so se posvetili ojačitvi nosilnih stebrov. Pri rekonstrukciji so se posvetili ojačitvi nosilnih stebrov. Foto: Gašper Pirman

Viadukta so zgradili leta 1972 in sicer na prvem kraku avtoceste v Sloveniji. Viadukta so zgradili leta 1972 in sicer na prvem kraku avtoceste v Sloveniji. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Viadukt bo na prvi pogled videti nespremenjen, a dejansko gre za skoraj nov objekt, nam je ob obisku povedal nadzornik del Milovan Vuković. Viadukt bo na prvi pogled videti nespremenjen, a dejansko gre za skoraj nov objekt, nam je ob obisku povedal nadzornik del Milovan Vuković. Foto: Gašper Pirman V 47 letih že več obnov

V zadnjih dveh letih na Ravbarkomandi sicer nismo spremljali prve obnove. Zaradi lokacije viadukta je tu pozimi potrebno pogosto soljenje, prav tako je bolj izpostavljen zaradi takratne montažne gradnje. Viadukt so pri Darsu obnavljali med letoma 1996 in 1998, ko so celovito obnovili prekladno konstrukcijo.

Pred desetimi leti so odpravili ugotovljene napake in ojačali vse stebre. Čeprav zdaj promet čez viadukt poteka nemoteno, so nove obnove (in zapore) le še vprašanje časa.

Kaj so na viaduktih naredili od leta 2017?

Dela so stekla konec maja 2017 in bila do začetka zime zaključena na trasi avtoceste ter delno tudi na desnem viaduktu. V gradbeni sezoni 2018 so se nadaljevala na levem viaduktu in bila tudi v celoti zaključena, letos pa dokončana še na desnem viaduktu. Gre sicer za projekt rekonstrukcije 6,3 km vozišč, tako v smeri Kopra kot Ljubljane, torej skupno nekaj manj kot 13 km trase avtoceste, pomemben del obnovitvenih del pa je predstavljala rehabilitacija skoraj pol stoletja starega viadukta Ravbarkomanda.

V okviru obnove voziščne konstrukcije in preplastitve so bili med drugim razširjeni tudi odstavni pasovi na 3,5 metra oziroma meter več kot dozdaj.

Rehabilitacija viaduktov Ravbarkomanda je obsegala:

- sanacijo podpore konstrukcije (opornikov in vmesnih podpor),
- sanacijo prekladne konstrukcije z razširitvijo prečnega prereza,
- sanacijo zunanjih prednapetih kablov,
- ojačitev konzol prekladne konstrukcije,
- zamenjavo dilatacij, asfalta in hidroizlolacije,
 - izvedbo novih hodnikov in robnih vencev,
- zamenjavo jeklene varnostne ograje z betonsko varnostno ograjo in
- zamenjavo sistema za odvodnjavanje.
Viadukta pri Ravbarkomandi sta stara že 47 let. Viadukta pri Ravbarkomandi sta stara že 47 let. Foto: Gašper Pirman Pred 47 leti je bil to cestni objekt, ki je močno razbremenil promet po regionalni cesti proti Postojni. Prej so se po tako imenovanih kačjih ridah, to so znani ovinki od Planine pri Postojni, vile dolge kolone turistov in domačini so se po pripovedovanjih pogosto, predvsem poleti, dušili v prometu in občasno sredi vasi sploh niso mogli prečkati cestišča.

Vse se je spremenilo v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Slovenija je s finančno pomočjo oziroma posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj začela graditi prve kilometre avtoceste v Sloveniji in tudi takratni Jugoslaviji. Prvo mino so simbolično sprožili 20. maja leta 1970, konec leta 1972 pa so prvi del primorske avtoceste že odprli za promet.

Štiripasovna moderna cesta je precej poenostavila promet proti Notranjski in naprej proti slovenski obali. Avtocesta med Vrhniko in Postojno je dolga 32 kilometrov, v času gradnje pa so jo razdelil v tri faze oziroma odseke (Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna).

Gradbeno najtežji je bil zadnji odsek, na katerem so morali zgraditi tudi več kot 500 metrov dolg viadukt Ravbarkomanda.

Komentarji

6

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • m2626 / 22.06.2019. ob 07:16 +9 - 1

    DARS naj prizna, da so letos odpravljali lanskoletne napake rekonstrukcije. Zaradi njihovega šlamperaja, so bile kolone

    +9 - 1
  • 041707591 / 22.06.2019. ob 09:33 +6 0

    kar naj začnejo gradit novega v 20-h letih bo narejen ..seveda ne za 35 miljonov .!!!! lahko miljard.

    +6 0
  • kurili / 22.06.2019. ob 08:26 +5 0

    takšni objekti zahtevajo redno vzdrževanje in če bi redno s premazi zapirali razpoke na betonu tudi zmrzal ne bi delala škode. Dejstvo je da je cesta preobremenjena in bo treba narediti tretji pas in dodatne viadukte

    +5 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin