Sobota, 20. 5. 2023, 23.36
1 leto, 7 mesecev
Reli Velenje od leta 1984 do danes
Nov mejnik za avtomobilizem v Sloveniji, uspel bo Velenjčanom
Velenjski reli bo konec tedna dobil že svojo 38. izvedbo in bo tako postal avtošportna prireditev z najdaljšim stažem v Sloveniji. Od leta 1984 so šaleške ceste, mnoge med njimi ob Velenjskem jezeru niti ne obstajajo več, spisale mnoge zanimive zgodbe in trenutke.
Avtomobilski šport se je v Šaleški dolini začel razvijati že v sedemdesetih letih, ko je bil eden pionirjev v Velenju Karel Ferlež. Potegoval se je za visoka mesta v nacionalni klasi takratnega državnega prvenstva, leta 1972 pa je s citroenom uspešno končal tudi 13 tisoč kilometrov dolgo avanturo Tour de Europe. Ko smo ga lani obiskali v Velenju, je Ferlež s ponosom pokazal repliko svojega takratnega avtomobila.
Nasledstvo teh pionirskih poizkusov nekdanjega profesorja na Rudarskem Šolskem centru v Velenju je samostojni reli. Njegov oče je bil pokojni Jule Slemenšek, zadnja leta ga AMTK Velenje pripravlja pod vodstvom Danijela Blažinčiča. Prihodnji konec tedna bodo organizirali že 38. izvedbo in tako bo reli po številu izvedb prehitel nekdanji reli Saturnus in postal avtomobilsko-športna prireditev z najdaljšim stažem v Sloveniji.
“Sam sem začel leta 1991 in sicer pod vodstvom Staneta Krištofa in Juleta Slemenška ter ostalih fantov. Kar takoj so me postavili na hitrostno preizkušnjo. Rekli so mi, da bom pomagal pri časomerilstvu. Na cilju sem jemal časovne kartone in pisal na njih čase. To je bil moj prvi doprinos h klubu, zdaj pa to zgodbo z ekipo ustvarjamo že več kot 30 let. Vse moram zelo pohvaliti, lepo sodelujemo tudi z drugimi sorodnimi društvi iz cele Slovenije,” pravi Blažinčič.
Romana Zrnec je svojo prvo zmago dosegla prav v Velenju. Začetki v znamenju najhitrejše dame slovenskega relija
AMTK Velenje je prvi reli organiziral leta 1984, ko je ta potekal le po eni cesti, in sicer proti Zavodnjam nad Šoštanjem, kjer še vedno poteka ena izmed hitrostnih preizkušenj. To je zelo slikovita cesta, ki Velenje povezuje s Koroško in jo prav gotovo pozna tudi marsikateri avtomobilski navdušenec. V letih 1984 in 1985 je bil reli del slovenskega republiškega prvenstva, v sezoni 1986 pa prvič tudi v koledarju državnega prvenstva takratne Jugoslavije.
Prav ta izvedba je bila že ena zanimivejših. Da ubrani svojo zmago iz leta 1985, je bila odlična na poti Romana Zrnec (renault 11 turbo) s sovoznikom Pavlom Nartnikom, a po okvari polosi je Zrnčeva ostala tako brez zmage v Velenju, kakor tudi brez naslova državne prvakinje v skupni razvrstitvi. Še vedno je edina ženska, ki je zmagala na reliju za državno prvenstvo in kot edina se je tudi tako približala naslovu prvakinje. Po njenih težavah je takrat v Velenju zmagal Vojko Podobnik (porsche 911), ki je bil tudi državni prvak.
Italijan Piero Longhi je bil med najbolj znanimi udeleženci relija.
Spomini Vojka Podobnika na leto 1986, ki ga je sklenil z zmago v Velenju in naslovom državnega prvaka.
Poljak Januzs Kulig je dvakrat nastopil v Velenju. Med zmagovalci v Velenju tudi Piero Longhi in Janusz Kulig
Od takrat se je v Velenju napisalo že veliko športnih zgodb, statistika pa je neizprosna. Po štiri zmage imata do zdaj Rok Turk in Brane Kuzmič, po tri pa Aleks Humar, Tomaž Jemc, Andrej Jereb in Darko Peljhan.
Do zdaj je reli Velenje dobilo 21 različnih voznikov oziroma voznic. Med zanimivimi zmagovalci so tudi poznejši koprski župan Boris Popovič, legenda italijanskega relija Piero Longhi in podobno sloviti, a žal že pokojni dirkač iz Poljske Janusz Kulig.
Tomaž Jemc na eni izmed cest okrog Velenjskega jezera, ki jih danes ni več. Peljhan pred 32 leti prvič na stopničkah
Med najpogostejšimi udeleženci relija nima konkurence Darko Peljhan. Letos bo odpeljal že svoj 28. velenjski reli. Prvič je na njem vozil konec leta 1991, ko si je privozil svoje prve stopničke v skupni razvrstitvi ter si zmagovalni oder delil s Kuzmičem in Lulikom. To je bil tudi zadnji reli državnega prvenstva skupne Jugoslavije, ki je tako simbolno napovedal številne spremembe v slovenskem reliju. Po številu nastopov so vključno z letošnjim relijem Peljhanu najbližje Turk (18), Slavko Komel (17), Mitja Klemenčič (16) in Humar (15).
Peljhan je bil pogosto med najbolj vidnimi akterji velenjskega relija. Tu je potrdil tudi svoj prvi naslov državnega prvaka, bil udeležen v enega najbolj napetih razpletov slovenskih relijev in doživel tudi eno najhujših nesreč v svoji karieri.
"Iz leta 1991 se najbolj spomnim, ko smo stopili na zmagovalne stopničke in sem bil v družbi Kuzmiča in Lulika. Takrat nismo razmišljali o prihodnosti in kako dolgo bomo dirkali," se spominja Peljhan.
Prva zmaga v karieri za Roka Turka prav na reliju v Velenju.
Leta 2000 do zmage dirkal več kot dve uri in pol
Letošnji reli v Velenju bo imel devet hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini slabih 107 kilometrov. Lani je zmagovalec Turk za podobno dolg reli potreboval eno uro in 11 minut. To je mnogo manj kot so bili velenjski reliji dolgi pred 25 leti.
Najdaljši reli so organizirali leta 2000, ko so morale posadke opraviti s 25 hitrostnimi preizkušnjami v skupni dolžini kar 254 kilometrov. To je na primer več kot bo ta konec tedna dolg reli za evropsko prvenstvo na Poljskem. Prvi dan so bili vozniki v dirkalnikih od 6.40 zjutraj do 21.15 zvečer. Zmagovalec Jereb (seat ibiza kit car) je za reli potreboval kar dve uri in 32 minut. Leto prej je Popovič na nekoliko krajšem reliju (238 kilometrov HP) do cilja kot zmagovalec vozil še pet minut dlje.
1984 - prva izvedba relija, republiško prvenstvo Slovenije
1985 - prva zmaga Romane Zrnec (sovoznica Suzana Bagari, renault 11 turbo)
1986 - prvič za državno prvenstvo Jugoslavije. Zrnčevi okvara polosi odnese tretjo zmago sezone in naslov državne prvakinje. Zmaga Vojko Podobnik (porsche 911) s sovoznikom Vojkom Hočevarjem. Zrnčeva je s sovoznico Špelo Kožar druga.
1987 - Reli je bil dolg kar 276 kilometrov
1991 - Zadnji reli državnega prvenstva nekdanje skupne Jugoslavije. Prve stopničke v karieri za Darka Peljhana in Mirana Kacina (VW golf G60 rallye).
1993 - Prva zmaga za državno prvenstvo poznejšega večkratnega prvaka Tomaža Jemca (sovoznica Vilma Repe, mazda 323 GTR). Na štartu le 33 posadk. Peljhan v dežju z drugim mestom, dve sekundi pred Alešem Črnivcem (lancia delta) potrdi prvi naslov državnega prvaka.
1997 - Spet veliko daljši reli, skupno za 238 kilometrov hitrostnih preizkušenj. Čas zmagovalne posadke Podobnik-Praznik (proton wira) dve uri in 35 minut.
1998 - Reli prvič v koledarju evropskega prvenstva s koeficientom 2. Prvo ime relija je Poljak Janusz Kulig (toyota celica GT4).
1999 - Po 19. preizkušnji je vodilna Borisa Popoviča (subaru impreza) in Darka Peljhana (VW golf 3 kit car) ločilo le 0,1 sekunde. V cilju zmaga za Popoviča. Za zmago je potreboval dve uri in 37 minut, kar je najdaljši zmagovalni čas velenjskega relija do zdaj.
2000 - Najdaljši reli v Velenju. 25 hitrostnih preizkušenj je bilo dolgih 254 kilometrov. Reli v znamenju dvoboja Andrej Jereb (seat ibiza kit car) proti Darku Peljhanu (VW golf 4 kit car). Peljhan je spregledal cilj ene izmed HP in razbil dirkalnik v drevesu in sodniškemu avtomobilu. Jereb je z zmago prvič postal slovenski državni prvak v skupni razvrstitvi.
2003 - Le ena sekunda je odločila o zmagi med Mitjo Klemenčičem (mitsubishi lancer) in Milanom Bubničem (lancia delta).
2008 - Reli prvič poteka junija, in ne več jeseni.
2011 - Zmaga na reliju za Piera Longhija (škoda fabia S2000), ki je v ekipi Target Motorsport zamenjal poškodovanega Aleksa Humarja.
2012 - Reli prvič v koledarju pokala Mitropa.
2013 - Le 1,4 sekunde razlike med najhitrejšima Aleksom Humarjem (renault clio R3) in Darkom Peljhanom (mitsubishi lancer). Prve tri posadke po slabih 50 minutah v razmaku le 2,9 sekunde.
2014 - Prvič in zadnjič med prvimi tremi posadkami ni bilo Slovencev.
2015 - prva zmaga v skupni razvrstitvi za Roka Turka
2019 - Prvi reli v karieri za Boštjana Avblja (škoda fabia R5), ki s sovoznikom Damijanom Andrejko z visoko štartno številko 22 takoj zmaga.
2021 - Mark Škulj (ford fiesta rally4) pri 17 letih postane najmlajši voznik na stopničkah relija za slovensko državno prvenstvo.