Koliko bo Evropo stala elektrifikacija? Znane so zadnje številke naložb.

Evropska unija je pred dnevi potrdila projekte tretjega naložbenega svežnja projektov s področja vlaganja v neposredno polnilno infrastrukturo ob evropskih cestah. Ta sveženj je vreden 189 milijonov evrov in vključuje nove polnilnice tako za električna vozila kot tudi za vozila s pogonom na vodik. Med 26 različnimi projekti je vključenih okroglih dva tisoč novih električnih polnilnic in 63 polnilnih mest z vodikom.

Avtomoto "Električna Slovenija?" Strokovnjak odgovoril na težka vprašanja.

Polnjenje vodikovega avtobusa v Ljubljani Foto: Gregor Pavšič Koliko stanejo visokozmogljive električne in vodikove polnilnice?

Med razpisanimi in potrjenimi projekti je zanimiv pregled cen, in sicer, koliko stanejo ultra zmogljive električne in še posebej vodikove polnilnice. Ionity bo od Evropske unije za širitev mreže na Madžarskem prejel 1,5 milijona evrov, kar bo zadoščalo za sedem dodatnih polnilnih lokacij. Prav vzhodna Evropa je za Ionity trenutno še povsem črna lisa, saj polnilnic vzhodneje od Budimpešte in Zagreba še nimajo.

Do zdaj so sicer potrdili že 65 projektov v skupni vrednosti 567 milijonov evrov. Vseh naložbenih svežnjev v aktualnem programu alternativnih goriv bo pet, skupni proračun za Evropsko unijo je 1,5 milijarde evrov. Za obdobje 2021−2027 je za nepovratna sredstva TEN-T v državah članicah na voljo 25,8 milijarde evrov.

Foto: Gregor Pavšič Nekaj primerov iz zadnjega svežnja nepovratnih sredstev:

OMV bo postavil 408 polnilnih mest z močjo vsaj 150 kilovatov in sicer v Romuniji, na Madžarskem in Slovaškem - naložba znaša 15,1 milijona evrov.

Ena vodikova polnilnica v Grčiji bo namenjena tako osebnim kot tovornim vozilom. Strošek bo 3,4 milijona evrov, od tega EU prispeva 1,7 milijona evrov.

Estonci bodo postavili 12 električnih polnilnic z močjo 400 kilovatov, še 16 polnilnic pa z močjo do 180 kilovatov − naložba znaša 1,2 milijona evrov.

Finci postavljajo 342 polnilnic z močjo do 150 kilovatov, strošek 8,2 milijona evrov.

Družba ENEL bo prejela 21 milijonov evrov − postavili bodo 902 polnili mesti na 167 različnih lokacijah, priključna moč bo tudi do 600 kilovatov.

Španci bodo dobili šest vodikovih polnilnic. Naložba znaša 42 milijonov evrov, EU bo prispevala 12,8 milijona evrov. V Franciji bodo postavili 18 vodikovih polnilnic, ki bodo nameščene tudi v Španiji, na Portugalskem in v Belgiji. Tri polnilnice bodo imele tudi sistem elektrolize za proizvodnjo zelenega vodika. Naložba bo znašala 60 milijonov evrov, EU bo prispevala 18 milijonov evrov.

Petnajst vodikovih polnilnic predvideva tudi projekt v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Ena bo opremljena z elektrolizo. Strošek bo 87 milijonov evrov, EU bo prispevala 26,1 milijona evrov.

V izgradnji bo tudi 15 polnilnic H2  (Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija in Nizozemska) v vrednosti 87 milijonov evrov.

Elektrifikacija pariškega letališča Orly, ki zajema tudi ojačitev omrežja, bo stala 54 milijonov evrov. EU bo v tem primeru plačala 16,3 milijona evrov.

V okolico Pariza bodo postavili štiri vodikove polnilnice, tri s sistemom elektrolize. Postavljene bodo največ deset kilometrov stran od glavnih prometnih koridorjev TEN-T. Stale bodo 37 milijonov evrov, EU bo prispevala 11 milijonov evrov.

Vodik že danes lahko tudi pomaga pri lokalni proizvodnji energije za električne avtomobile. Tako smo polnili električnega lexusa RZ. Foto: Lexus

Avtomoto Končno prava cena? Volkswagen napovedal ključni model. #foto

Ta teden razkriti koncept volkswagen ID.2all. Foto: Volkswagen Vlaganja v pametno električno omrežje nujna za razogljičenje Evrope

Taki vložki bodo v prihodnjih desetletjih postali nujni, če se želi Evropska unija prometno razogljičiti do leta 2050. Kot je v pogovoru za Siol.net povedal Uroš Salobir iz Elesa, upravitelja energetskega omrežja v Sloveniji, je uspešnost vsesplošne elektrifikacije odvisna od pravilnih strategij in potez v nekaj naslednjih letih.

Kot je pokazala Volkswagnova predstavitev koncepta ID.2all, avtomobilisti spet prehitevajo stanje infrastrukture. Ta bo v prihodnje zahtevala mnoge pametne polnilnice, velik porast fotovoltaike in drugačno dojemanje uporabe elektrike, ki bo lahko postala čez dan cenejša kot ponoči.

Koliko časa je še ostalo do začetka resnejših infrastrukturnih načrtov? Že letos lahko na hitrih polnilnicah ob evropskih avtocestah pričakujemo čakalne vrste, brez katerih v prehodnem obdobju (približno deset let) najbrž ne bo šlo. Obetajo se veliki polnilni parki, po besedah Salobirja jih bo samo v Sloveniji od deset do 15. Njihova postavitev pa bo zahtevala čas.

Renault koncept prihodnje električne "petke" Foto: Renault

Leto 2025 postaja vse bolj prelomno

Z vidika ponudbe avtomobilov postaja leto 2025 vse pomembnejše. Volkswagen je kot prvi napovedal konkretni električni avtomobil s ceno 25 tisoč evrov, ni pa to edini tovrstni napovedani koncept. Podobnega pripravlja Renault, enako tudi Hyundai. Cena bo morala biti zaradi konkurenčnosti podobna. Okrog leta 2025 oziroma 2026 bo začel Audi na trg pošiljati le še električne modele, namensko električno platformo bo začel uporabljati Stellantis, tudi BMW bo po tej letnici začel ponujati prve modele s prav tako električne platforme "Neue Klasse".

V kolikšnem obsegu bomo v prihodnjih desetletjih vozili električne (ali vodikove) avtomobile, je pod črto odvisno od dveh poglavitnih dejavnikov. Najprej je tu infrastruktura, ki bo morala biti dovolj razširjena in tudi "pametna", da bo znala veliko bolje kot danes izkoriščati električno energijo v tistem času, ko bo na ta trgu (predvsem iz obnovljivih virov) poceni.

Drugi pomembni dejavnik pa leži na ramenih avtomobilskih inženirjev, ki bodo morali narediti take električne avtomobile, ki bodo relativno dostopni in s katerimi se bodo ljudje radi vozili. Ob vsem tem bo vprašanje leta 2035, ali bomo torej od tega leta naprej v Evropi lahko kupili le še avtomobile brez neposrednega izpusta, postalo povsem birokratske narave.