Prek meja
Sreda, 20. 5. 2026, 4.00
2 uri, 4 minute
Prek meja (85.) – Alen Pavlič
Slovenec v eni najbolj ambicioznih ameriških startup zgodb: Smo kot akademski laboratorij na steroidih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,26
Alen Pavlič z ženo glasbenico Pijo Hočevar pred znamenitim mostom Golden Gate v San Franciscu. O življenju v ZDA pravi, da je zanimivo, včasih zahtevno in razburljivo, predvsem pa precej drugačno od življenja v Evropi.
"Verjamem, da je potencial za dolgoročno izboljšanje življenj z uporabo mojega znanja tu trenutno največji," pravi dolenjski raziskovalec Alen Pavlič, ki je del ene najbolj ambicioznih startup zgodb na presečišču umetne inteligence in nevroznanosti. V podjetju Merge Labs v San Franciscu razvija tehnologije, ki bi lahko v prihodnosti spremenile način komunikacije z možgani. "Smo kot akademski laboratorij na steroidih," oriše.
Alen Pavlič prihaja iz Šentjerneja na Dolenjskem. Po diplomi na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, kjer je prejel študentsko Prešernovo nagrado, je raziskovalno pot nadaljeval na eni najprestižnejših svetovnih univerz – ETH Zürich v Švici. Tam je zaključil magistrski in doktorski študij na področju strojništva in akustofluidike. Po zaključku doktorata je deloval kot podoktorski raziskovalec na California Institute of Technology (Caltech) v ZDA, kjer je sodeloval pri razvoju naprednih tehnologij za manipulacijo celic z uporabo ultrazvoka. Pred nekaj meseci se je pridružil podjetju Merge Labs, ki razvija tehnologije za neposredno povezavo možganov z digitalnimi sistemi.
Kako je prišlo do odločitve, da svojo priložnost najdete v tujini?
Na začetku so me vodile želja po raziskovanju in privlačne izobraževalne možnosti, ki jih ponuja Švica, pozneje pa sem želel svoje znanje uporabiti predvsem na projektih, ki imajo čim bolj pozitiven vpliv na ljudi.
V Ljubljani ste študirali strojništvo, zdaj pa delujete na popolnoma drugem področju.
Pavlič ob zaključku doktorata na ETH v Švici.
Že med študijem strojništva sem pomagal pri raziskavah in se udeležil raziskovalnega obiska na švicarskem Nacionalnem Inštitutu za Tehnologijo v Zürichu (ETH). Ključna razloga za nadaljevanje študija v Švici sta bila, da je obiskovanje predmetov različnih smeri bolj preprosto, prav tako je bilo veliko možnosti za raziskave na zanimivih področjih.
Magistrsko delo sem opravljal na področju akustofluidike, interdisciplinarnega področja, ki povezuje akustiko (predvsem ultrazvok – frekvence zunaj slušnega razpona človeka) in mikrofluidiko. Na tem področju sem zaključil tudi doktorski študij.
Želja po delu na področju, ki bi imelo bolj neposreden in širok vpliv na ljudi, me je vodila na Caltech, v laboratorij prof. Mikhaila Shapira, kjer sem svoje znanje s področja akustike in mikrofluidike poskušal uporabiti za raziskovanje interakcij med ultrazvokom in nevroni.
Zdaj ste že nekaj mesecev zaposleni v startup podjetju Merge Labs. Je bila to načrtovana smer ali bolj naključje?
Pot je bila popolnoma naključna. Ko sem zaključeval doktorat na področju akustofluidike v Švici, sem se odločal med nadaljevanjem dela na istem področju, ali pa spremembo smeri na bolj biomedicinsko področje. Tako sem pristal na podoktorski raziskovalni poziciji v laboratoriju Mikhaila Shapira na kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Slovenski raziskovalec v laboratoriju na Caltechu.
Gre za enega od soustanoviteljev podjetja Merge Labs in prav on me je povabil, da svoje raziskave s Caltecha nadaljujem in razširim v sklopu novonastalega podjetja.
Kakšna je vaša funkcija v podjetju?
Delam na področju razvoja in raziskav na področju sonogenetike, ki je relativno nova metoda za pošiljanje informacij nevronom s pomočjo kombinacije ultrazvoka in genske terapije.
Kako pa svoje delo v raziskovalni sferi razložite popolnemu laiku?
Razvijam tehnologije, ki omogočajo pošiljanje sporočil možganom s pomočjo ultrazvoka.
Kako drugače pa je delati v startup podjetju v primerjavi z delom raziskovalca na Caltechu?
Merge Labs je kot akademski laboratorij na steroidih. V akademskih laboratorijih ima vsak raziskovalec svojo smer, ki je jasno ločena od drugih raziskovalcev. V Merge Labs pa je veliko več sodelovanja z večjimi skupinami raziskovalcev, ki imajo isti cilj, skupaj razvijajo metode in izvajajo eksperimente. Ta kombinacija omogoča hitrejši znanstveni napredek.
Odločitev za delo v Merge Labs je bila preprosta, saj verjamem, da je potencial za dolgoročno izboljšanje življenja ljudi z uporabo mojega znanja in dela tu trenutno največji.
Kakšen profil zaposlenih dela v Merge Labs?
Ekipa je zelo raznolika tako z vidika narodnosti, izobrazbe in poklicev. Vključuje raziskovalce, inženirje, programerje, raziskovalne asistente in mnogo drugih poklicev, ki podpirajo in dopolnjujejo celotno ekipo. Za razvoj tako zahtevne in napredne tehnologije iščemo najboljše ljudi na svetu.
Podjetje financira OpenAI – kaj to pomeni za zaposlene? Ste imeli z ekipo možnost, da spoznate investitorje, npr. Sama Altmana?
Brez investitorjev, kot je OpenAI, podjetje ne bi moglo obstajati, saj zahteva veliko začetno investicijo v raziskave. Za razvoj komercialnega produkta je namreč potrebno daljše časovno obdobje. Financiranje sicer odpira možnosti sodelovanja z OpenAI, vendar nima večjega vpliva na naš vsakdan. Z investitorji načeloma nimamo veliko stika, razen na organiziranih dogodkih, ali med njihovimi obiski, ko jim predstavimo laboratorijske prostore, eksperimente in potek raziskav.
Dela približno 12 ur na dan, vendar je dolžina delovnika odvisna od narave dela. Pri bolj fizičnih nalogah, kot so vzdrževanje in pridobivanje nevronov, priprava vzorcev ali gradnja eksperimentalne opreme, daljši delovni dan prispeva k večji produktivnosti. Pri miselno zahtevnejših nalogah, kot so simulacije ultrazvoka, izračuni ali razvoj eksperimentalne opreme, pa je krajši delovnik učinkovitejši.
Kako vam je na splošno všeč življenje v ZDA? Kaj vam je tam najbolj všeč in ali kaj pogrešate?
Življenje v Švici in Sloveniji je precej podobno, če ga primerjam z ZDA. Tu je vse večje, od razdalj in mest do razpona med dobrim in slabim. Ena izmed prednosti ZDA je vodilna vloga na mnogih področjih, kar privablja strokovnjake s celega sveta. Možnost dela z največjimi strokovnjaki na posameznih področjih je zagotovo ena izmed najboljših strani življenja v ZDA.
Z ženo najbolj pogrešava več stikov z družino, saj obiščeva Slovenijo zgolj enkrat ali dvakrat na leto, pogrešava tudi dobrote najinih mam. Kakovost hrane je tu zagotovo slabša kot v evropskih državah.
Prosti čas z ženo izkoristita za izlete po ZDA in spoznavanje svetovne kulinarike.
Kakšne so cene, na primer sladoleda, kruha, mleka in kje najdeta kakovostno hrano?
Cene so zelo raznolike, odvisno od kakovosti in izvora hrane. Kakovosten sladoled stane najmanj osem dolarjev (6,9 evra za majhno porcijo, dodati pa je treba še desetodstotni davek in 20 odstotkov za napitnine). Kruh je večinoma zelo slabe kakovosti, liter mleka je okoli šest dolarjev (5,2 evra). Kakovostno hrano z ženo najdeva v dražjih trgovinah (npr. Whole Foods), v podjetju pa imamo vsak dan organizirano kakovostno kosilo in večerjo.
Se v ZDA vidite dolgoročno ali je to le začasna »postaja«? Kakšne načrte imate za naprej?
Zaenkrat dolgoročnih načrtov nimam, saj je Merge Labs zame povsem nova izkušnja. Verjamem pa v dolgoročni cilj podjetja in visok potencial za izboljšanje življenj.
Tudi žena Pija Hočevar prihaja iz istega kraja na Dolenjskem. V ZDA se ukvarja s poučevanjem flavte, koncertiranjem ter ustvarjanjem nakita.
Načrtujete kdaj vrnitev v Slovenijo?
Velika verjetnost je, da se z ženo, tudi Slovenko, vrneva v Evropo. Za Slovenijo pa težko rečem, saj je dokaj majhna z vidika mednarodnih sodelovanj in pokrivanja specifičnih raziskovalnih področij in priložnosti.
Kaj je najpomembnejša stvar, ki se je naučiš o življenju prek meja?
Znanje in spretnosti predstavljajo samo polovico enačbe. Okolje, v katerem deluješ, pomembno vpliva na to, kako so tvoje sposobnosti ovrednotene. Če karikiram: v Sloveniji zna skoraj vsakdo zabiti žebelj, v ZDA pa večina ljudi ne ve, kaj je žebelj ali kladivo, zaradi česar je ta spretnost bolj cenjena. Po drugi strani pa so nekatera specializirana znanja najbolj uporabna in cenjena predvsem v okolju, ki orje ledino v razvoju naprednih tehnologij (na primer v San Franciscu oziroma v Silicijevi dolini).
Merge Labs je ameriški raziskovalni laboratorij, ki razvija nove vrste možgansko-računalniških vmesnikov za povezovanje človeških možganov z umetno inteligenco. Podjetje želi razviti manj invazivne tehnologije, ki bi namesto elektrod v možganih uporabljale biomolekule in ultrazvok za prenos signalov med nevroni. Dolgoročni cilj družbe je razvoj sistemov, ki bi lahko pomagali pri obnavljanju ali izboljševanju spomina, učenja in komunikacije. Med soustanovitelji podjetja so tudi izvršni direktor OpenAI Sam Altman, nevroznanstvenik Tyson Aflalo, bioinženir Mikhail Shapiro in soustanovitelj projekta World Alex Blania.
Podjetje je zbralo 252 milijonov dolarjev (216,4 milijona evrov) zagonskega financiranja, med vlagatelji so OpenAI, Bain Capital, Gabe Newell in drugi.
