Torek, 19. 5. 2026, 4.00
3 tedne
Takšno je stanje blagajne, ki naj bi jo po Breclju izropali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,84
ZZZS je že v lanskem letu pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ob 5,76 milijarde evrov prihodkov beležil 86,7 milijona evrov primanjkljaja. Ob tem, da je zavod prejel več kot 420 milijonov evrov iz državnega proračuna za stroške zdravil, razvrščenih na seznam bolnišničnih zdravil, za presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize in cepiva in za "druge pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja".
Zdravstvena blagajna je leto 2025 končala brez "zračne blazine". Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pri obveznem zdravstvenem zavarovanju zabeležil 86,7 milijona evrov primanjkljaja in ob koncu leta nima več lastnih virov, s katerimi bi v prihodnje pokrival morebitne nove finančne luknje, so opozorili v nedavno objavljenem letnem poročilu. Zdi se torej, da tako imenovani zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki navzgor omejuje vplačila najbogatejših v zdravstveno blagajno, prihaja v zelo slabem trenutku.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Robert Ljoljo je v letnem poročilu za lansko leto opozoril na vse slabše obete za zdravstveno blagajno, ki se po njegovih besedah sooča z resnim dolgoročnim izzivom. "Izdatki za zdravstvo namreč rastejo hitreje kot prihodki iz prispevkov. Če se tega razkoraka ne bomo pravočasno lotili, bo dolgoročna vzdržnost sistema ogrožena," je zapisal.
Robert Ljoljo, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Povečani odhodki ZZZS za zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja so po opozorilu zavoda dolgoročne narave, pri čemer država ni zagotovila trajnih in sistemskih virov financiranja. Ob tem na zavodu opozarjajo predvsem na dogovor o višjih plačah, ki izvirajo tako iz plačne reforme kot parcialnih dogovorov z zdravniki, boljše vrednotenje in širitve programov, v nekoliko manjšem obsegu pa na rast stroškov vplivajo tudi draga bolnišnična zdravila, nova zdravila na recept ter širitev pravic do medicinskih pripomočkov.
Že danes pol milijarde iz državnega proračuna
Tako je ZZZS že v lanskem letu pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ob 5,76 milijarde evrov prihodkov beležil 86,7 milijona evrov primanjkljaja. Ob tem, da je zavod prejel več kot 420 milijonov evrov iz državnega proračuna za stroške zdravil, razvrščenih na seznam bolnišničnih zdravil, za presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize in cepiva in za "druge pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja".
Upoštevati je treba tudi to, da je državni proračun nase prevzel tudi del bremena za zdravniške plače, in sicer za nadomestila plač pripravnikom, sekundarijem in specializantom, ki so lani znašala več kot sto milijonov evrov. Zdravstveni sistem se torej že danes ne more financirati samo iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje in obveznega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Skrb vzbujajoče je, da je verjetna nova koalicija za zdaj postregla le z ukrepi, ki bi lahko v zdravstveno blagajno navrtali še veliko večjo luknjo.
Kapica bi navrtala stomilijonsko luknjo v zdravstveno blagajno
Najbolj otipljiv je že sprejet zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva, da se prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno ne bi plačevali na del plače nad 7.500 evri bruto. Na ZZZS so ocenili, da bi s tem ukrepom izgubili okoli 96 milijonov evrov letno.
Nedavno je Marko Lotrič, predsednik stranke Focus, ki naj bi bila v koaliciji, presenetil tudi z napovedjo, da v naslednjih mesecih" podan predlog za skrajšanje časa do takrat, ko izplačilo bolniških nadomestil prevzame ZZZS. Ta naj bi se s 30 dni, ko te stroške krije delodajalec, skrajšal na 20 dni, pri obrtnikih, nosilcih dejavnosti in kmetih z osnovno dejavnostjo na kmetiji pa naj bi ZZZS nadomestila bolniške odsotnosti začel izplačevati že s sedmim dnem.
"Zavod za zdravstveno zavarovanje je treba raztrgati"
Kirurg Erik Brecelj je podal uničujoč komentar na namere verjetne koalicije v zdravstvu.
A še bistveno težja preizkušnja bodo za zdravstveno blagajno ukrepi, ki bi jih lahko verjetna nova koalicija izpeljala z vodilnimi zdravniškimi združenji in najbolj podjetnimi zdravniki, ki si želijo, da bi se več denarja iz javne blagajne steklo tako h koncesionarjem kot tudi zasebnim klinikam brez koncesije.
Uničujoč komentar na namere verjetne koalicije je pred časom podal kirurg Erik Brecelj, predsednik Strateškega sveta za zdravstvo v odhajajoči vladi. "Zdravstvena blagajna je še edini fond denarja, ki ga je treba oropati. Imeli smo privatizacijo gospodarstva, vemo, kako se je končala, imeli smo sanacijo bank, in vemo, kako se je končala. Režijo se nam direktorji bank, da smo bili taki bedaki, da smo zmetali skoraj pet milijard evrov. Zdaj imamo še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je treba raztrgati," je opozoril v oddaji Marcel na nacionalni televiziji.
Ne smemo pozabiti niti, da zdravniški sindikat Fides še vedno stavka in še zdaleč ni pozabil na plačne zahteve, med katerimi izstopa zahteva po lastnem plačnem stebru, s čimer bi se zdravniki izločili iz sistema plač v javnem sektorju, ki jim je že dolgo pretesen.
Nikoli toliko zdravnikov v sistemu, masa za plače se je podvojila
In to kljub temu da so se plače zdravnikov v času mandata vlade Roberta Goloba v povprečju zvišale za več kot 55 odstotkov, kar za razliko od drugih poklicev ni povezano samo z reformo plačnega sektorja, temveč tudi s posebnimi dogovori s stavkajočimi zdravniki.
Pri tem izstopata omejitev napredovanja za zdravnike, ki lahko zdaj dosežejo najvišje plačne razrede v sistemu, in uvedba plačne kategorije "starejšega zdravnika", s čimer so krepko zvišali plače tudi izkušenim zdravnikom brez vodstvene funkcije ali akademskega naziva. Zdravnikov s tem nazivom je bilo januarja letos po podatkih portala plač javnega sektorja že 1.795.
Podatki portala razkrivajo še, da je bilo zdravnikov in zobozdravnikov januarja v javnem sektorju tako veliko, kot še nikoli. V plačni podskupini E1, v katero sodijo zdravniki in zobozdravniki, je bilo namreč januarja letos 8.047 zaposlenih, kar je 37 odstotkov več kot januarja 2016. Ob tem se je mesečna masa za plače v teh podskupini v tem času povečala za skoraj 114 odstotkov.
Na te številke v zdravniških združenjih običajno odgovarjajo, da se zaradi staranja prebivalstva in vedno novih administrativnih zahtev obremenjenost zdravnikov na vseh ravneh izjemno povečala, zato je treba podatke o številu zdravnikov jemati z veliko rezervo.
Podatki ZZZS za lansko leto kažejo, da vsaj na primarni ravni obremenjenost zdravnikov ni kritična, saj se očitno nadaljuje trend upadanja obiska v ordinacijah, ki ga vse bolj nadomešča obravnava pacientov na daljavo.
