Skupina poslancev v državni zbor vložila predlog za izvolitev predsednika vlade Janeza Janše

Kandidatura, ki je vložena brez posebne utemeljitve, je torej vložena z 48 poslanskimi podpisi. Mandatarski kandidat za izvolitev potrebuje 46 glasov. 

Janša, rojen 17. septembra 1958, je tako najverjetnejši predsednik nove, že svoje četrte vlade. Obramboslovec po izobrazbi je eden najvidnejših in najdlje aktivnih slovenskih politikov. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi SDZ prvič izvoljen za poslanca, vse odtlej pa je poslanski mandat dobil na vsakih volitvah. Stranki SDS se je pridružil leta 1992, maja 1993 je bil izvoljen za njenega predsednika in jo vodi še danes.

Vlado je prvič vodil v obdobju 2004–2008, nato pa še dvakrat, in sicer 2012–2013 ter 2020–2022. Njegov zadnji mandat so zaznamovali epidemija covida-19 in dolgotrajni protivladni protesti. Proti omejevalnim ukrepom je tedaj protestiralo tudi gibanje, zbrano okoli prvaka stranke Resni.ca Zorana Stevanovića.

Tudi sicer je bila Janševa pot pestra. V 80. letih prejšnjega stoletja je bil Janša član Zveze socialistične mladine Slovenije, maja 1988 ga je aretirala Služba državne varnosti, čemur je sledil t. i. proces proti četverici. Maja 1990 je postal minister za obrambo v prvi slovenski vladi, marca 1994 je bil s položaja razrešen zaradi afere Depala vas.

Janševo štiriletno vodenje prve vlade so zaznamovali očitki o političnem kadrovanju in omejevanju medijske svobode, pa tudi konflikti z nevladnimi organizacijami. Tik pred koncem mandata pa je politični prostor zatresla afera Patria, zaradi katere je pozneje nekaj časa prebil tudi v zaporu, a je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo, primer pa je na koncu zastaral.

Drugo vlado je Janša sestavil v začetku leta 2012, ko to ni uspelo zmagovalcu takratnih predčasnih volitev, tedanjemu predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću, vlada pa je leto pozneje padla po izglasovanju konstruktivne nezaupnice. V enem letu je vlada zaradi takratne finančne in gospodarske krize v svetu sprejela vrsto nepriljubljenih, predvsem varčevalnih ukrepov, protivladni protesti pa so se vrstili tudi zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije o Janševem premoženju nepojasnjenega izvora.

SDS je na parlamentarnih volitvah znova zmagala leta 2018, a je tedaj vlado sestavil predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec, po njegovem odstopu leta 2020 pa je Janša do konca mandata DZ sestavil svojo tretjo vlado, ki je morala takoj po nastopu sprejeti ukrepe v epidemiji covida-19.

Vodja skupine EPP Weber podprl morebitno novo Janševo vlado

Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je danes v Strasbourgu glede nastajajoče nove slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše izpostavil pomen stabilnosti ter oblikovanja vlade, ki bo proevropska, proukrajinska in bo spoštovala vladavino prava. Janša ima po njegovem mnenju izkušnje, da bo to lahko zagotovil.

V odgovoru na novinarsko vprašanje, kako komentira dejstvo, da bo najverjetnejša nova Janševa vlada imela podporo Resni.ce, znane po suverenističnih in proruskih stališčih, je Weber odgovoril, da so proevropska usmerjenost, podpora Ukrajini in spoštovanje vladavine prava smernice EPP, ki jih morajo upoštevati vse vlade v Evropi. Foto: STA

Po Webrovih besedah ni dvoma, da bosta Janša in njegova vlada spoštovala ta načela. Poudaril je še, da bo Janša postal predsednik slovenske vlade v skladu z voljo volivcev na volitvah.

Weber Janši zaželel srečo

Weber je spomnil, da je bil Janša leta 2022, ko je prav tako vodil slovensko vlado, eden prvih evropskih voditeljev, ki so obiskali Ukrajino po začetku ruske agresije.

"Zato srečno," je Janši zaželel vodja politične skupine EPP, v katero spada tudi SDS.

Novice Danes vložitev Janševe mandatarske kandidature

Novice EPP po nastopu Branka Grimsa razmišlja o novih sankcijah, grozi mu izključitev