SiolNET. Trendi Zdravje
1,82

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To je šest nevarnosti pretirane rabe družbenih omrežij

1,82

termometer

Telefon in zasvojenost
Številni telefon vzamejo s seboj tudi tja, kamor gre še cesar peš. Foto: Getty Images

Dandanes so tisti, ki ne uporabljajo družbenih omrežij, prej izjema kot pravilo. Zdi se, da skoraj ni človeka, ki ne bi imel Twitterja, Instagrama, Facebooka ali katerega drugega družbenega spletnega profila. A pretirana raba družbenih omrežij ima lahko tudi nekaj negativnih učinkov na naše življenje.

Pred časom so v Veliki Britaniji opravili raziskavo o rabi pametnih telefonov in družbenih omrežij. Izkazalo se je, da povprečen Britanec na telefon pogleda 28-krat na dan in več kot desettisočkrat na leto, so zaključke raziskave povzemali na spletnem portalu Independent. Poleg tega je tretjina v študijo zajetih Britancev takrat priznala, da so razvili nekakšno odvisnost od pametnih telefonov. Verjetno pa je med nami mnogo takšnih, ki se odvisnosti sploh še ne zavedamo.

Družbena omrežja nas lahko hitro preveč posrkajo vase, opozarja psihoterapevt dr. Tim Bono. Družbena omrežja nas lahko hitro preveč posrkajo vase, opozarja psihoterapevt dr. Tim Bono. Foto: Getty Images

Še posebej hitro nas lahko vase posrkajo družbena omrežja, ki nam omogočajo povezovanje z ljudmi na povsem novi ravni. Z njimi lahko komuniciramo lažje kot kadarkoli prej, poleg tega lahko sledimo vsakemu njihovemu koraku pa tudi sebe lahko prikazujemo na načine, kot so nam ljubi. A pretirana raba družbenih omrežij ima lahko nekaj negativnih učinkov na naše duševno zdravje, psihoterapevt dr. Tim Bono jih je za spletni portal Healthista navedel šest.

1. Načeta samozavest in ljubosumje

Če neumorno sledite popolnim objavam svojih prijateljev na družbenih omrežjih, ki so velikokrat povsem obdelane in nerealne – torej niso odslikava resničnega življenja – se lahko začnete na račun tega počutiti slabo. Na videz popolna življenja drugih imajo lahko slab učinek na vašo samozavest in dojemanje lastnega življenja.

Tina Dobovšek Trendi Slovenka, ki služi z nasveti, kako uspeti na Instagramu #intervju

Podobno past lahko predstavljajo lastne objave, ki zahtevajo tako imenovano všečkanje vaših prijateljev oziroma sledilcev. Če postanete obsedeni s tem, da čim več ljudi všečka in pozitivno komentira vašo objavljeno fotografijo ali video, potem imate težavo, je za omenjeni portal pojasnil dr. Bono:

"Če se vrednotimo glede na to, kako nas vidijo drugi, postavljamo lastno srečo v roke nekoga drugega, torej je povsem zunaj naše kontrole."

Številni na družbenih omrežjih objavljajo popolne fotografije, ki so v resnici povsem v nasprotju z realnostjo, kar v nekaterih sledilcih vzbudi ljubosumje ali jim niža samozavest.
Številni na družbenih omrežjih objavljajo popolne fotografije, ki so v resnici povsem v nasprotju z realnostjo, kar v nekaterih sledilcih vzbudi ljubosumje ali jim niža samozavest. Foto: Getty Images Pa še en občutek lahko vse tiste objave odlične hrane, popolno opremljenih in pospravljenih domov, idiličnih družinskih trenutkov, izklesanih postav in podobnega sproža pri uporabnikih družbenih omrežij: ljubosumje. Skoraj nemogoče je namreč, da se ne bi, hote ali nehote, ob vsem tem, kar objavljajo drugi, začeli z njimi primerjati, in če ugotovimo, da gre, po objavah sodeč, nekomu drugemu bolje kot nam, lahko to v nas sproži občutke manjvrednosti in ljubosumja.

2. Odvisnost

Številni si preprosto ne morejo pomagati in morajo vsaj na hitro preveriti, kaj se je v zadnje pol ure na novo objavilo na tem ali onem družbenem omrežju. Če se nikakor ne morete upreti temu vzgibu in se z družbenimi omrežji ukvarjate tudi takrat, ko se nikakor ne bi smeli – na primer med tem, ko ste s prijatelji na pijači ali večerji, na skrivaj v službi ali med poukom – potem vsekakor premislite, ali so vas družbena omrežja potegnila vase bolj, kot ste hoteli. Vprašajte se: ste vi tisti, ki ima nadzor nad njimi, ali v resnici družbena omrežja nadzorujejo vas?

Facebook Digisvet Za koliko denarja bi vi privolili v (začasno) ugasnitev svojega profila na Facebooku?

Dr. Bono je na portalu Healthista pojasnil, da bi lahko odvisnost od družbenih omrežij primerjali celo z odvisnostjo od iger na srečo:

"Tisto, zaradi česar zasvajajo, je dejavnik neznanega. Uporabniki namreč nikoli ne vedo, kakšna bo naslednja objava, video, fotografija, ki jo bodo videli."

Dodaja še: "Ker ne vemo, ali bo v nas naslednja objava vzbudila občutke zadovoljstva ali se bomo zaradi nje počutili slabo, smo motivirani, da se po zaslonu pomikamo naprej. Morda bo naslednja objava iz nas izvabila smeh, morda se bomo zaradi nje pačili. Morda bomo z naslednjim potegom ročice zadeli veliko denarja, morda pa bomo ostali praznih rok. V vseh primerih lahko samo na en način zadovoljimo ta naš 'morda': da se vrnemo in poskušamo še."

Trenutke s pravimi prijatelji lahko začnejo nadomeščati trenutki s sledilci na družbenih omrežjih. Trenutke s pravimi prijatelji lahko začnejo nadomeščati trenutki s sledilci na družbenih omrežjih. Foto: Thinkstock 3. Spletna prijateljstva namesto pravih

Kaj hitro se lahko zgodi, da začnejo prijateljstva, sklenjena prek družbenih omrežij, ter komuniciranje prek všečkov, klepetalnic in komentarjev pod objavami nadomeščati prave človeške odnose. Pri čemer ne smemo pozabiti, da so številni prijatelji z družbenih omrežij ljudje, ki ji sicer še nikoli niste v živo srečali ali z njimi poklepetali.

"Pogosto se dogaja tudi, da smo nekje z našimi dejanskimi prijatelji, a namesto da bi se kakovostno družili z njimi, raje ves čas razmišljamo, kako bi trenutek čim bolje ovekovečili in ga nato objavili na družbenih omrežjih. Ali pa celo v roke vzamemo telefon, da preverimo, kaj v tem trenutku počnejo naši 'spletni' prijatelji. Na tak način zanemarjamo priložnost, da se povežemo in negujemo prijateljske odnose z ljudmi, ki nas dejansko obkrožajo," je povedal psihoterapevt dr. Tim Bono.

4. Načeto spanje

Brskanje po telefonu in spremljanje družbenih omrežij tik pred spanjem lahko vpliva na slabše sproščanje spalnega hormona melatonina. To je hormon, ki ga proizvaja žleza češarika v naših možganih in ki nam pomaga zaspati ter dobro spati. Če torej v poznih nočnih urah gledamo v telefon, namesto da bi spali, ekran nam sveti naravnost v obraz, naši možgani pa ob spremljanju objav drugih premlevajo negativne misli, namesto da bi počivali, vam to zagotovo ne koristi. Uniči vam lahko naravni bioritem spanja, posledično boste sčasoma začeli čutiti znake utrujenosti in neprespanosti. Morda boste, tudi ko boste prenehali spremljati objave na družbenih omrežjih tik pred spanjem, imeli še kar nekaj težav s spalnim ciklom.

Brskanje po telefonu pozno v noč, tik pred spanjem, ko bi se morali postopoma umirjati, lahko načne vaš spalni cikel. Brskanje po telefonu pozno v noč, tik pred spanjem, ko bi se morali postopoma umirjati, lahko načne vaš spalni cikel. Foto: Getty Images

5. Zmanjšana pozornost

Se vam dogaja, da če že ne segate po telefonu, ves čas razmišljate o tisti objavi, ki ste jo videli na družbenem omrežju? Vas zanima, koliko všečkov ima? Vas srbijo prsti, ker bi radi preverili, koliko sledilcev je pohvalilo vaš videoposnetek, ki ste ga delili z njimi? Če vam misli pogosto uhajajo k dogajanju na družbenem omrežju, tudi ko nimate telefona v roki, potem vam vsekakor tudi v trenutkih, ko ne spremljate dogajanja tam, to krati pozornost.

"Družbena omrežja so sredstvo, s katerim se lahko v hipu predate skušnjavi instantnega, lahko dostopnega zabavljaštva."

Tako meni dr. Bono, ki pravi, da se vse pogosteje vdajamo skušnjavam družbenih omrežij oziroma vse težje upiramo impulzom, da se zatečemo k njim. "Vsako pomlad dam svojim študentom na fakulteti, kjer predavam, poseben izpit. Ki bi moral biti najlažji od vseh izpitov semestra, a se izkaže, da ga večina ne more uspešno opraviti. Naloga študentov je, da šest minut sedijo v tišini, ne da bi posegli po telefonu ali kateri drugi napravi. Alarmantno veliko število študentov namreč prizna, da tega preprosto niso zmožni narediti," je še dodal.

Številni, ki redno objavljajo takšne in drugačne dogodke iz svojega življenja na družbenih omrežjih, svet gledajo skozi kamero svojega telefona, in ne užijejo dejanskega trenutka. Številni, ki redno objavljajo takšne in drugačne dogodke iz svojega življenja na družbenih omrežjih, svet gledajo skozi kamero svojega telefona, in ne užijejo dejanskega trenutka. 6. Zamujanje dejanskega trenutka

Številni, ki redno objavljajo takšne in drugačne dogodke iz svojega življenja na družbenih omrežjih, na svet gledajo skozi kamero svojega telefona. Namesto da bi občudovali trenutek, ki se pravkar dogaja, so zatopljeni v to, da bodo ta trenutek čim bolje fotografirali, uporabili pravi filter in nato fotografijo na družbenem omrežju pospremili z besedami, ki bodo požele čim več všečkov. Medtem ko se ukvarjajo z ovekovečenjem trenutka, ga dejansko zamujajo v resničnem življenju, poudarja dr. Bono.

dekleta, najstnice, lepota Digisvet Za najstnike Facebook ni več tako "in"

A hkrati psihoterapevt dr. Tim Bono poudarja, da družbena omrežja nikakor niso povsem in v osnovi slaba za nas. Meni, da jih lahko uporabljamo za mnogo čudovitih stvari, kot je hitro deljenje pomembnih informacij, za sproščanje in zabavo, celo za komuniciranje z ljudmi, ki ne živijo blizu nas in s katerimi bi morda prej, pred 30 leti, izgubili stike:

"A biti moramo preudarni uporabniki in se zavedati potencialnih nevarnosti, v katere lahko zapademo. Če opažate, da se najdete v kateri od zgoraj omenjenih šestih točk, ne predlagam, da povsem prenehate uporabljati družbena omrežja, temveč da prilagodite način, kako jih uporabljate."

Twitter Digisvet Twitterjeva dilema: 280 ali 140 znakov po "čivku" instagram, potovanja Trendi Milenijci nočejo potovati v kraje, ki niso privlačni za Instagram telefon, fit, hrana Trendi Instagram nad objave, ki spodbujajo motnje hranjenja

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin