Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
3. 9. 2013,
13.24

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

psihologija

Torek, 3. 9. 2013, 13.24

7 let, 1 mesec

Revščina zmanjšuje kognitivne sposobnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Revščina in skrbi zaradi nje od človeka zahtevajo toliko mentalne energije, da je za urejanje drugih življenjskih področji ostane zelo malo.

Kot še ugotavljajo znanstveniki z Univerze Princeton, ljudje z omejenimi sredstvi bolj verjetno delajo napake in sprejemajo slabe odločitve, ki ohranjajo njihove finančne težave. Raziskava, ki so jo nedavno objavili v reviji Science, kaže, da revščina ljudem preprečuje, da bi se osredotočili na mogoče poti iz nje. Kognitivne funkcije takšnega posameznika so zmanjšane s stalnim in napornim spopadanjem z neposrednimi posledicami zaradi pomanjkanja denarja, kot na primer načini za zmanjšanje življenjskih stroškov. Zato takšni osebi zmanjka mentalne energije za recimo morebitno poklicno prekvalifikacijo ali dodatno izobraževanje, torej stvari, ki ne prinašajo takojšnih in neposrednih rešitev iz primeža revščine. Kognitivni deficit pri revnih lahko primerjamo z omejeno sposobnostjo alkoholika Znanstveniki so tako ugotovili, da finančne skrbi neposredno vplivajo na sposobnost posameznikov z nizkimi dohodki za uspešno opravljanje kognitivnih in logičnih testov. V povprečju je oseba, ki se spopada z denarnimi težavami, pokazala upad kognitivnih sposobnosti. Ko pa z omenjenimi težavami niso obremenjeni, se jim sposobnosti povrnejo. Kognitivni primanjkljaj takšne osebe, ki se preveč ukvarja z denarnimi težavami, je enak izgubi 13 IQ-točk ali kognitivnim sposobnostim po izgubi celonočnega spanca, lahko pa jih primerjamo tudi z omejeno sposobnostjo alkoholika. V raziskavo so bili vključeni ameriški naključni nakupovalci in indijski kmetje Sicer pa so raziskovalci proučevali dve zelo različni skupini, in sicer nakupovalce v nakupovalnem središču v ameriškem New Jerseyju in kmete sladkornega trsa v indijskem podeželju. V enem izmed nakupovalnih središč v New Jerseyju so zbrali več deset naključnih nakupovalcev z nizkimi, pod 70 tisoč dolarji na leto, in srednjimi dohodki ter jim izmerili inteligenčni količnik. Pred tem so polovico udeležencev prosili, da razmislijo o tem, kaj bi naredili, če bi se jim pokvaril avto in bi morali za popravilo odšteti 1500 evrov. Pokazalo se je, da so v tej skupini, ki je bila obremenjena z "novonastalimi" finančnimi težavami, rezultati inteligenčnih testov bistveno slabši. V indijski zvezni državi Tamil Nadu pa so raziskovalci ugotovili, da je imelo 464 tamkajšnjih v raziskavo vključenih kmetov precej manjše kognitivne zmogljivosti, preden so dobili plačilo za svojo letino, od katere je odvisen njihov ekonomski položaj.

Ne spreglejte