Slovenka, ki že deset let živi v Angliji: pri svojem delu prepleta kreativno in znanstveno plat

Pred desetimi leti se je Maruša iz Kočevja preselila v Anglijo. Sprva jo je tja zanesla študijska pot, v Angliji pa sta jo zadržali ljubezen in kariera. "Preselila sem se zaradi študija, saj sem si želela študirati bolj interdisciplinarne perspektive na delovanje človeka. Psihologija v Sloveniji me ni najbolj pritegnila, zato ker se mi je zdelo, da je bolj družbeno usmerjena in osredotočena na perspektive družbenih ved. Zato se mi morda ni zdela tako znanstveno usmerjena, sama pa imam bolj znanstven pristop in način mišljenja. Tudi na maturi sem izmed predmetov izbrala fiziko in kemijo."

Želela si je, da bi lahko obiskovala študij, pri katerem bi lahko kombinirala oboje. "Učila sem se kognitivnega delovanja človeka s perspektivo znanosti. Študij psihologije z nevroznanostjo na Sussexu mi je predstavljal nekakšen kompromis oziroma prostor, kjer se ta dva svetova lahko povežeta."

Predavanje za Pint of Science, mednarodni dogodek, ki znanstvenike pripelje v bare, kjer na poljuden in dostopen način svoje raziskave predstavljajo širši javnosti. Foto: osebni arhiv

Iskala je prostor, kjer bi lahko združila ta različna svetova. "Zdi se mi, da se v Sloveniji ti disciplini zelo ločuje. Kar študiraš, potem to ponavadi tudi delaš. Medtem sem v Angliji dobila občutek, da so te stvari malo bolj fleksibilne, in to me je zelo pritegnilo. Se mi je pa to zdela tudi dobra priložnost, da svet odkrijem na neki nov način. Anglija je še vedno talilni lonec in tu so ljudje z vsega sveta. Od nekdaj so me zanimali ljudje in različne kulture."

Ko se je preselila, ni razmišljala, da bo v Angliji ostala deset let. "Zagotovo ne. Včasih še vedno ne morem verjeti, da živim tukaj. Tudi prijateljica iz Grčije mi je nedavno omenila, da je potrebovala res dolgo, da je ugotovila, da ni več študentka, ampak da tukaj ustvarja svoje življenje. Tudi v mojem primeru se je to zgodilo nenačrtovano, tukaj nisem nameravala ostati in to ni bil moj prvotni cilj. A nekako se je potem zaključil študij, ponudili sta se možnosti doktorata in podoktorskega položaja, kjer delam še danes."

Pri svojem delu prepleta kreativno in znanstveno plat

Študirala je na univerzi Sussex v mestu Brighton – najprej tri leta dodiplomskega študija in potem še tri leta doktorskega. Zadnja štiri leta živi v Londonu, ki ni tako daleč stran od Brightona (okoli eno uro z vlakom). Njen trenutni podoktorski položaj je na univerzi Royal Holloway v kraju Egham v zahodnem delu Londona. Pred mesecem dni je zasedla tudi položaj na znameniti University of the Arts London.

"Pri mojem delu sta se vedno prepletala človeška oz. kreativna plat in na drugi strani znanstvena plat. Moj doktorat je bil na področju psihologije glasbe oz. znanosti glasbe."

V orkestru je v osnovni in srednji šoli igrala violino, poleg tega pa je pela tudi v zboru, kar počne še danes. "To je bila zame fantastična priložnost, da kombiniram kreativne dele z znanstvenimi deli sebe. Tri leta svojega doktorata sem študirala, na kakšen način se ljudje udejstvujejo v glasbi, na kakšen način to na njih vpliva ter kakšen vpliv ima to na njihovo mentalno zdravje. Veliko sem delala tudi z mladimi, zato sem na splošno veliko raziskovala, kako to vpliva na razvoj mladega človeka. Prek tega sem razvila interdisciplinarni pristop do dela."

Ugotovila je, da je tudi psihologija zelo popredalčkana in velikokrat postavi človeka v izolacijo od zunanjega sveta. Začela se je še bolj ukvarjati s sociologijo in spet prišla na področje družbenih ved, za katere je ugotovila, da so zelo pomembna disciplina.

Možgani neznanega človeka, ki so jih s tehnologijo 3D natisnili na podlagi podatkov magnetnoresonančnega slikanja. Foto: osebni arhiv

"V Sloveniji je skoraj samoumevno, da greš v glasbeno šolo"

Ukvarjala se je tudi s tem, na kakšen način ljudje vidijo umetnost v življenju in kdo ima sploh ta privilegij, da se lahko ukvarja s kreativnimi dejavnostmi. "V Angliji je to drugače kot pri nas. V Sloveniji je skoraj samoumevno, da greš v glasbeno šolo. Še vseeno je to privilegij, a veliko ljudi hodi v glasbeno šolo in je glasbeno izobraženih. V Angliji pa to velja le za peščico ljudi, tam je to zelo velik privilegij."

Maruša je tudi sama glasbenica. "Vemo, na kako neverjeten način glasba vpliva na ljudi. In če imamo kulturo, kjer ljudje nimajo dostopa do takih stvari, to vpliva ne samo na individualne osebnosti, ampak tudi na kulturo in razvoj neke kulture oz. segregacijo različnih skupin."

"Moje delovanje je trenutno zelo prepleteno s tem, na kakšen način lahko uporabljamo kreativne dejavnosti. Ne samo v glasbi, delala sem tudi z dramskimi skupinami, zadnja tri leta pa še na področju poglobljenih tehnologij – kot je virtualna realnost in druge. Ugotavljala sem, na kakšen način lahko uporabljamo kreativne načine raziskovanja ljudi, da na njih dosežemo določen življenjski vtis."

Pristala je tudi v tehnološkem svetu

Nenamenoma jo je njeno delo potisnilo tudi v tehnološki svet. "Vedno sem se usmerjala v tehnologijo za družbeno dobro (v ang. tech for social good), tako da sem se v zadnjem obdobju ukvarjala s tem in uspešno našla prostor, v katerem lahko kombiniram znanost, tehnologijo in raziskovanje s kreativnimi dejavnostmi. To so filmi, mediji, poglobljene tehnologije, gledališče, glasba in zato se vse moje delo nekako giblje v tem sklopu."

"Čedalje bolj ponosna sem na svojo slovensko identiteto, opažam vedno več stvari, ki jih ima Slovenija, Anglija pa ne."

Nekaj projektov je naredila tudi v sodelovanju z Narodno galerijo v Londonu, kjer je pomagala ustvariti izkušnjo za otroke v zbirki Narodne galerije. Veliko njenega dela je zato temeljilo na uporabni znanosti in na ta način je tudi pomagala razvijati zgodbe, izkušnje in kreativne dejavnosti, ki imajo na ljudi, ki jih uporabljajo, pozitiven vpliv.

Sodelovala je tudi pri v Angliji zelo priljubljeni naravoslovni seriji Green Planet. Ustvarjalci so si želeli razviti različico te serije z obogateno resničnostjo. Za to so uporabili prostor v središču Londona, a so imeli udeleženci občutek, kot da so v gozdu. Ustvarili so nekakšen virtualen svet, v katerem udeleženci prek telefona sledijo zgodbi. Pri omenjenem projektu je ugotavljala, ali udeleženci s tovrstno tehnologijo razvijajo bolj pozitiven odnos do narave v primerjavi z ljudmi, ki si na primer zgolj ogledajo film o tej tematiki in imajo izkušnjo gledanja dokumentarnega filma. Pri svojem delu se v laboratoriju v zadnjem obdobju ukvarja tudi z razvijanjem novih tehnologij, ki vključujejo tehnične funkcije, kot so uporabniška izkušnja, UX-tehnologija, raziskave ...

Na univerzi University of the Arts London, kjer deluje, se ukvarja z zgodbami, ki prinesejo spremembe v družbi. "Delam na področju, kjer ugotavljamo, na kakšen način lahko različni sektorji sodelujejo na umetnostnem področju, kjer se lahko nekako ustvari družbeni vpliv."

Selitev iz Slovenije in domotožje

Opisala je tudi izkušnjo, ko se je še kot najstnica odpravila živet v tujino, s čimer je prišel tudi občutek domotožja. "To pride in gre. Ko si star 18 ali 19, ne pomisliš, da boš čez deset let morda še vedno živel tukaj, da boš še vedno stran od doma. Moja selitev je bila povezana z izkušnjo, ki sem si jo res že dolgo želela. To je bil tudi čas študija in zabave, na študij v tujini sem se pripravljala že nekaj let prej."

V kampusu Royal Holloway (RHUL) Foto: osebni arhiv

"Trenutki, ki jih zamudiš"

Kot dodaja, se je proti koncu doktorskega študija morala soočiti z odločitvijo, kam naprej. Tudi covid je stvari postavil v drugačno perspektivo, prizna. "Vedno si en polet stran od družine, ko gre kaj narobe in je treba pomagati. Praznovanje rojstnih dni, zaroka prijateljice – to so trenutki, ki jih zamudiš. In čez leta se teh stvari nabere," svojo izkušnjo opisuje Maruša in pove, da je njena mlajša sestra v obdobju njene odsotnosti odrastla. "Ko sem prišla domov, sem bila šokirana: ona odrašča, jaz pa tega nimam priložnosti videti. So tudi lepe stvari, a ni vse samo rožnato."

"Tudi družabnega kroga ne moreš zgraditi takoj in za to potrebuješ nekaj let," pove Maruša. "Po eni strani je to privilegij, saj lahko ustvariš prijateljstva na podlagi enakih življenjskih pogledov. Dejansko sem sama za to potrebovala tri leta, zdaj pa imam občutek, da me ta krog ljudi izpolnjuje tudi socialno."

Opaža vedno več stvari, ki jih Slovenija ima, Anglija pa ne

"Domotožje zagotovo je, ampak je globlje. Ni domotožje po tem, da bi si želel domov. Ko sem se med covidom vrnila domov, sem ugotovila, da so stvari drugačne in da gre svet naprej, ko te ni fizično v nekem okolju," svojo izkušnjo oriše Maruša. "Ne razmišljam o tem, da bi v Angliji živela vse življenje, morda se bom nekoč preselila nazaj v Slovenijo," pove Maruša, ki tudi zato s Slovenijo deli znanje, ki ga pridobiva v tujini. "Čedalje bolj ponosna sem na svojo slovensko identiteto, opažam vedno več stvari, ki jih ima Slovenija, Anglija pa ne."

Meni, da imamo v Sloveniji srečo, da imamo tako dobre prehrambne izdelke

Zagotovo so največje razlike na področju hrane in kulinarike, prizna Maruša. "To je klasičen stereotip, ki dejansko obstaja. Super je, ker imaš v Angliji hrano z vsega sveta. Razpon kultur je neverjeten in to je del Londona, ki ga obožujem. A iz Slovenije si prinesem veliko stvari. Od sorodnikov, ki pridejo na obisk, dobim kis starih staršev, bučno in oljčno olje ter dedkov med. Sorodniki mi shranijo paradižnik, ko se iz Londona vrnem v Slovenijo. Tukaj ni te kulture, da gojiš svoje sadje in imaš na vrtu zelenjavo. Tudi kakovost sadja in zelenjave je bistveno drugačna. To je bil velik del mojega kulturnega šoka. Šele kasneje sem ugotovila, kakšno srečo imamo v Sloveniji, da imamo take dobre prehrambne izdelke. In koliko ljubezni dajo ljudje v hrano!"

Priznava, da je tudi kakovost življenja precej drugačna. "V Londonu se v gospodarstvu in poslu obrača veliko denarja. Tudi moj partner dela v bolj poslovnem svetu, čemur se sama še uspešno izogibam, ker delam v akademski sferi."

"Veliko in tudi hitro se dela. Vsem se mudi."

Kot dodaja Maruša, se v Angliji delovna vnema precej razlikuje od Slovenije. "Veliko se dela in tudi hitro se dela. Vsem se mudi. Največja razlika med Slovenijo in Anglijo je tudi v delovnem času. Ko ljudem v Angliji povem, da v Sloveniji običajno začnejo delati ob sedmih zjutraj, je to zanje največji šok. A to tudi pomeni, da Slovenci delo končate ob dveh ali pa treh popoldne."

Kot pojasni, v Angliji običajno začnejo delati ob devetih in tako se delo zavleče do okoli petih ali šestih popoldne. "Kar je šok na obeh straneh. V Angliji ne morejo verjeti in razumeti, da se ljudje v Sloveniji tako zgodaj prebudijo – moja mama se na primer zbudi ob petih zjutraj. A ker tukaj delamo do šestih popoldne, smo v službi praktično ves dan, v Sloveniji pa imaš prosto še celotno popoldne."

Še posebej se to pozna pozimi, saj je tema ob prihodu na delo in ob odhodu z dela, omeni Maruša in doda, da je velika razlika tudi povezava z naravo ter čas, ki ga ljudje preživijo v njej. "Tudi na ta način sem se bolj začela povezovati s slovensko identiteto, saj se gre v Sloveniji skoraj vsak konec tedna v hribe. To, da si v naravi, je nekaj običajnega, dolgo sem potrebovala, da sem ugotovila, da to res potrebujem, a tega tukaj nimam, čeprav se s tem močno identificiram. To je nekaj, česar v Angliji ne dobim, saj tukaj ni kulture pohodov ali pa odhodov v naravo."

Dodaja, da se trudi, da se vsak konec tedna odpravi na manjše hribe in pohode. "Če preživim čas v naravi, se počutim bolj povezana s Slovenijo."

Kapitalizem je v Angliji zelo izrazit

O cenah v Angliji se pogosto pogovarja tudi s prijateljicami iz Slovenije in večina ljudi ima o Angliji predstavo, da je zelo draga. "A se mi vseeno zdi, da so cene precej primerljive. Zaradi tega, ker v Sloveniji še vedno obstaja kultura, da kot študent najemaš stanovanje, kasneje pa si v domačem okolju urediš zgornje nadstropje in živiš doma oziroma pri starših."

Kot je povedala, za najemnino namenja skoraj petdeset odstotkov svoje plače. "Plače so v Sloveniji res nižje, a zdi se mi, da so nižji tudi življenjski stroški. Živim v delu Londona, ki je verjetno eden izmed najdražjih in cene se samo še višajo." Ob tem nam zaupa, da se najemodajalci v Londonu za najemnike odločajo tako, da na koncu izberejo tistega, ki ponudi najvišjo ceno, ki jo je pripravljen plačati za stanovanje. "Kapitalizem je tukaj zelo izrazit in to se tudi pozna v vseh življenjskih okoliščinah."

"Če imaš veliko denarja, je London idealno mesto. Ampak govorimo o ljudeh, ki imajo poleg hiše ali stanovanja v Londonu še tri druge. Tukaj se obračajo taki denarji, ki si jih v Sloveniji sploh ne znamo predstavljati. Nekateri imajo svoje gradove in so lordi, tudi eden mojih prijateljev je lord. V Sloveniji se pozna, da je precej mlajša država in da je bil prisoten komunizem in so se te stvari nekako izenačile."

V Angliji je veliko kulturne segregacije

Kot dodaja Maruša, je v Angliji posebej veliko kulturne segregacije. "Zdi se, da je veliko ljudi, ki so zelo bogati, ampak je tudi veliko revščine. Ena izmed stvari, o kateri se velikokrat pogovarjam s Slovenci v Angliji, je, koliko je tukaj revščine. To je eden izmed največjih kulturnih šokov, saj na to niti ne pomisliš, ko gledaš določene filme in v njih lorde z gradovi." Prav to raziskovanje je Marušo pripeljalo do njenega podoktorskega študija oz. podoktorskega raziskovalnega položaja in njenih interesov na področju vplivov.

"V Angliji zato poznamo večje ekstreme. Takoj ko greš iz Londona in večjih mest, je izobrazba veliko slabša. Tudi na splošno se mi zdi, da je slovenski izobraževalni sistem veliko bolj urejen. Tudi odnos Slovencev do dela je drugačen in Slovenci smo bolj delavni. Tukaj je malce drugače, ljudje so malo bolj sproščeni, tudi kultura dopušča več prostora za napake. V Sloveniji se mi zdi, da je tega manj. Zdi se, da je v Angliji malo več fleksibilnosti."

Kako varno pa je življenje v Londonu?

Čeprav ima London običajno prizvok nevarnega mesta z veliko kriminala, pa naša sogovornica tega v svojem predelu mesta ne zaznava. "Odvisno je od predela mesta. London ima skoraj petkrat več prebivalstva kot celotna Slovenija. Jaz živim v družinskem predelu, kjer se res počutim varno. Veliko je odvisno tudi od ure, ko se gibaš zunaj. Najbrž pa se v primerjavi s Slovenijo ali Ljubljano vseeno malo bolj počutiš na trnih, če greš domov ob pozni uri. Ne bi rekla, da je London bolj nevaren, je pa veliko večje mesto z več ljudmi, kjer se zagotovo zgodi več stvari."

Obožuje angleški čas za čaj

Maruša potrdi tudi, da tudi zaradi svojega fanta, ki je Anglež, lahko izkusi več angleške kulture, kot bi jo sicer. "Za veliko noč smo bili na zabavi s tematiko čajanke, na kateri sem se res počutila kot Alica v čudežni deželi – a na tak fini način. Obožujem njihov čas za čaj, saj si vzameš čas, poješ kakšen piškot in popiješ čaj. To mi je res lep del njihove kulture."

Maruša prepeva tudi v slovenskem zboru. Na fotografiji s koncerta slovenskega zbora v Londonu z Vladom Kreslinom novembra 2024. Foto: osebni arhiv

Dodaja, da je tudi glasbeno področje v Angliji zelo razvito. "Ko odkriješ kakšnega novega glasbenika in si želiš obiskati njegov koncert, o njem malo pogledaš na spletu in vidiš, da že čez nekaj tednov igra v Londonu. Prav tako zelo dobro vedo, kako organizirati glasbene festivale in se zabavati." Povedala je, da je babico in dedka pred leti, ko sta jo obiskala v Angliji, prvič peljala v pub. Oba sta bila nad izkušnjo navdušena, poleg tega sta povedala, da so ljudje veliko bolj odprti, kot o njih morda pravijo določeni predsodki.

"Zdi se mi, da je čas za druženje in prostor, ki ga ustvarijo za druženje, nekaj posebnega. Tudi Slovenci bi se iz te kulture lahko marsičesa naučili. Da naredimo prostor in čas ter da se lahko kdaj popije tudi kakšen kozarec vina," pove Maruša, a ob tem doda, da se Anglija spopada tudi z alkoholizmom.

Presenetila jo je pivska kultura

Maruša je izpostavila, da jo je presenetila in celo šokirala britanska pivska kultura. "Tudi nekateri deli v Sloveniji slovijo po tem, da se tam popije več alkohola, a tu v Angliji je to še bolj intenzivno. Jaz alkohola ne pijem, zato mi je ta del njihove kulture še posebej šokanten, predvsem kako je to tukaj normalizirano." Ob tem omeni primer, da so t. i. ta kratke pili celo ob čaju in piškotih po obredu v anglikanski cerkvi. "Tega po maši v slovenskih cerkvah ne bi nikoli videl, tukaj pa je nekaj običajnega."

Všeč ji je, da so ljudje bolj sproščeni ter ima dostop do različnih kultur in svobodomiselnih ljudi. "Osebno se mi zdi, da mi je kot mladi ženski lažje delati v Angliji, kot pa bi mi bilo mogoče v Sloveniji. Gre za večjo državo, ljudje so bolj odprti, ponuja se več priložnosti. To tudi pomeni, da sem imela v svoji karieri veliko sreče, da sem našla tako okolje s tako razmišljujočimi ljudmi. Všeč mi je, da to okolje daje tudi prostor za veliko idej."

Jezik ji je sprva predstavljal nekaj težav

Kot pove naša sogovornica, je bil zanjo tudi jezik sprva ovira. "Angleščina mi v šoli ni šla najbolje, nisem bila najbolj talentirana za jezike – za razliko od nekaterih, ki se niso nič učili, a so tuje jezike dobro govorili. Na prvem predavanju na fakulteti je predavala škotska profesorica in je imela zelo izrazit naglas. Ker nisem vedela, da prihaja iz Škotske, sem samo obsedela v predavalnici in se spraševala, kaj sem si nakopala na glavo, saj sem razumela zelo malo." Dodaja, da ji je jezik sčasoma stekel. Tudi interakcija z ljudmi je bila sprva drugačna, pove.

Nepripadnost okolju

"Ko smo bili na fakulteti, se tujci nismo družili z Angleži. Angleži so se družili z Angleži in tujci s tujci." Maruša pove, da se mora v določenem okolju še vedno pretvarjati, da govori z britanskim naglasom, da drugi ne ugotovijo, da ne prihaja iz Velike Britanije. Prizna tudi, da se v zadnjem času veliko govori tudi o preseljevanju in emigracijskem sistemu, ki je po brexitu postal še bolj omejen. "Veliko je ksenofobije, včasih se mi zdi, da ne morem odprto govoriti o tem, da ne prihajam iz Anglije. Ljudje tudi niso tako odprti, da bi ti neposredno povedali, ko jih nekaj moti. To povedo bolj po ovinkih. Jaz sem sprva bila še nekoliko bolj neposredna, zdaj pa tudi sama govorim na britanski posredni način."

Čeprav se zaveda, da ima zato, ker je zelo izobražena belka, veliko privilegijev, pa se včasih še vedno počuti, da ne spada v to okolje. "Po brexitu se zadnjih nekaj let še bolj čuti, da nisi tako dobrodošel kot emigrant."

Pohod na Box Hill v območju Surrey, ki ga je organizirala kot prostovoljka društva VTIS za v tujini izobražene Slovence. Foto: osebni arhiv

"Pozimi si raje oblečeš tri puloverje, ker je ogrevanje tako drago"

"London je veliko bolj zeleno mesto, kot morda sprva pomislimo," pove in doda, da ima v svoji okolici tri velike parke, v katerih lahko teče na daljše in krajše razdalje. Parki predvsem v jugozahodnem delu Londona, kjer prebiva, so zelo dobro razviti.

Ker je navajena bolj toplega okolja in vremena ter ker stanovanja in hiše pozimi ogrevajo manj, " si pozimi raje oblečeš tri puloverje, tako drago je ogrevanje. Ko so bile pri meni na obisku prijateljice iz Slovenije, so zmrzovale. Jaz pa sem ugotovila, da sem se tega očitno že navadila." Letos jih je pomlad obdarila z lepim vremenom. Januar in februar zaradi turobnega vremena običajno delujeta precej depresivno, zato se mnogi v tem času odpravijo na počitnice.

Bi na splošno Slovencem priporočila življenje v Angliji?

"Da, na splošno bi. Z vsemi plusi in minusi. Trenutno je zelo težko migrirati v Anglijo zaradi brexita in vsega drugega, a še vedno se mi zdi, da ponuja fantastične karierne priložnosti in da je ta država tudi meni odprla svet na področju kultur in odprtomiselnosti. Tudi zaradi tega mi je Anglija zelo prirasla k srcu. Seveda pa še vedno obstajajo stvari, ki jih pogrešam."

Sportal Oliver Sims pripotoval z drugega konca sveta: Slovenija me spominja na Tasmanijo

Trendi Chris iz Montane, ki se je priselil v Maribor: To je zame veliko mesto

Sportal Odraščal v milijonskem Sao Paulu, družino si je ustvaril v vasici ob Soči

Novice Iz Brazilije v Maribor: Kako sta Caio in Leticia v Sloveniji našla nov dom – in čebele