Sobota, 16. 11. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Ko ni dovolj sonca, nam lahko močno primanjkuje tega vitamina #video
Vitamin D je eden tistih, ki so za naše zdravje bistvenega pomena. Skrbi namreč za močne zobe in kosti, za nemoteno delovanje imunskega sistema in po zadnjih raziskavah tudi zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih resnih bolezni. Ker ga naše telo največ proizvaja v sončnih dneh, ko se nastavimo toplim sončnim žarkom, nam ga lahko v deževnih in oblačnih zimskih tednih močno primanjkuje.
Vitamin D je eden najpomembnejših vitaminov za naš organizem. Ima namreč ključno vlogo pri močnih, zdravih kosteh in zobeh, pomaga pri nemotenem delovanju imunskega sistema, zadostna količina vitamina D v telesu pa zmanjšuje tudi možnost nastanka nekaterih kroničnih in celo rakavih obolenj, kažejo raziskave.
Največ vitamina D v mastnih ribah in mlečnih izdelkih
Del vitamina D dobimo prek prehrane. "Veliko ga je v živilih živalskega izvora, na primer v ribjem olju, mastnih morskih ribah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Dobimo pa ga tudi v obogatenih živilih. Živila rastlinskega izvora, ki so pogosto obogatena z vitaminom D, so na primer sojini, riževi in preostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk," pojasnjuje Nataša Šimac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). Hkrati opozarja, da prek ustrezne prehrane zagotovimo le petino vnosa vitamina D.
Njegov glavni vir je namreč sonce oziroma sončna svetloba, natančneje UVB-žarki. Pod njihovim vplivom začne naš organizem sam tvoriti vitamin D. Pravzaprav bi naše telo lahko samo proizvedlo povsem zadostno količino omenjenega vitamina, če bi se nekajkrat tedensko za krajši čas nastavili sončnim žarkom, pri čemer pa se ne bi smeli zaščititi s sončno kremo z zaščitnim faktorjem.
Določeno količino vitamina D dobimo z ustrezno prehrano.
15 minut na soncu nekajkrat tedensko zagotovi dovolj vitamina D
"Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabimo zaščitno kremo in oblačila ali se prestavimo v senco," pišejo v svoji publikaciji na NIJZ.
Na naši geografski širini si lahko na ta način zagotovimo dovolj vitamina D v obdobju od marca do oktobra, ko imamo dolge in sončne dneve. V poznojesenskem in zimskem času, ko nas - tako kot zadnjih nekaj tednov - spremljata konstantna oblačnost in dež, sonca pa dolgo ne ugledamo, pa je zgodba drugačna.
Takrat zaradi pomanjkanja sončne svetlobe telo ne more več proizvajati tako velike količine vitamina D kot v sončnih delih leta, zato je še posebej pomembno paziti na ustrezno prehrano ali celo jemati prehranska dopolnila. "Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali jemanjem vitaminskih prehranskih dopolnil," še pišejo na NIJZ.
Prav tako se sposobnost telesa za tvorjenje vitamina D s starostjo manjša. Starejši ga v primerjavi z mladimi ob enaki izpostavljenosti sončni svetlobi tako proizvedejo bistveno manj.
Glavni vir vitamina D je sončna svetloba. Poleg tega se starostniki tudi manj zadržujejo zunaj, na soncu, kot so se v mladih letih, kar dodatno pripomore k temu, da lahko začne vitamina D v organizmu primanjkovati. Tako je tudi v starosti smiselno razmisliti o dodajanju vitamina D v obliki prehranskih dopolnil.
Previdno z vitaminskimi prehranskimi dopolnili
A vseeno se vitaminskih dodatkov k prehrani ne dodaja kar tako, na pamet, pravi Nataša Šimac: "Uporaba prehranskih dopolnil z vitaminom D ali uporaba z vitaminom D obogatenih živil se v splošni populaciji priporoča le na podlagi predhodne potrditve pomanjkanja vitamina D, torej na podlagi biokemijske analize serumskih koncentracij." Če namreč jemljemo dodaten vitamin D brez potrebe in celo pretiravamo s priporočenimi količinami, si lahko naredimo več škode kot koristi.
"Glavna posledica čezmernega vnosa vitamina D je porast kalcija v krvi (hiperkalciemija), ki povzroči slabost, bruhanje, zaprtje, mišično oslabelost, dehidracijo, povečano izločanje urina, motnje srčnega ritma, stanje lahko napreduje v poškodbe ledvic in nastanek ledvičnih kamnov," pojasnjuje sogovornica. A hkrati poudarja, da so omenjena stanja oziroma zastrupitve z vitaminom D zelo redke.
Če že nastanejo, se to zgodi zaradi čezmernega vnosa vitamina D s prehranskimi dopolnili, ne z obogatenimi živili ali izpostavljanjem soncu. "V telesu imamo namreč mehanizem uravnavanja nastanka tega vitamina, ki deluje po načelu povratne zanke in preprečuje čezmerno nastajanje vitamina D v koži zaradi samega izpostavljanja soncu," še pove.
Bolečine v kosteh in mišicah so lahko znak pomanjkanja vitamina D.
Prepoznajte znake pomanjkanja vitamina D
Na to, da vam morda primanjkuje vitamina D, kaže več znakov:
- bolečine v kosteh,
- mehčanje kosti (tako imenovana osteomalacija),
- pogosti zlomi,
- oslabelost mišic,
- šibek imunski sistem,
- povišan krvni tlak,
- pri otrocih zaostanek v rasti in deformacija skeleta oziroma rahitis,
- pri nosečnicah poleg povišanega krvnega tlaka tudi pojav beljakovin v urinu.
A kot že rečeno, ali gre pri omenjenih težavah res za pomanjkanje vitamina D, je treba ugotoviti z biokemijskimi laboratorijskimi preiskavami. Prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D, nikakor ne jemljite kar tako, na pamet.
1