Četrtek, 7. 11. 2024, 16.20
2 uri, 47 minut
Oglaševanje prehranskih dopolnil: število kršitev se povečuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
"Potrošniki pogosto verjamejo, da so prehranska dopolnila varna, še posebej, če jih kupijo v lekarni ali so oglaševana prek medijev," je dejala Blaznik.
Akos in inšpektorat za kulturo in medije sta začela pri nadzoru oglaševanja prehranskih dopolnil sodelovati z zdravstvenim inšpektoratom. Število kršitev oglaševanja teh se namreč povečuje. Čeprav so prehranska dopolnila lahko koristna, ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja, so na skupni novinarski konferenci sporočili predstavniki institucij.
Po podatkih zdravstvenega inšpektorata, ki izvaja nadzor oglaševanja prehranskih dopolnil pri nosilcih živilske dejavnosti, število ugotovljenih kršitev narašča, je povedala inšpektorica Andreja Mojškrc. Lani so tako denimo pri nosilcih ugotovili 23 neskladnosti v zvezi z navajanjem zdravljenja bolezni, letos pa že 47.
V Akosu so ugotovili, da oglaševalci ne poznajo zakonodaje
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je na podlagi podatkov zdravstvenega inšpektorata o primerih kršitev oglaševanja v medijih in izrečenih ukrepih na podlagi zdravstvene zakonodaje začela preučevati, ali ti primeri kršijo tudi medijsko zakonodajo. Akos, pristojen za nadzor oglaševanja na TV-programih, do zdaj podatkov zdravstvenega inšpektorata o kršitvah ni imel.
Kot je povedal vodja sektorja za elektronske medije na Akosu Tomaž Gorjanc, so izdajatelje TV-programov oktobra pozvali k spoštovanju in izvajanja zakonskih zahtev na področju predvajanja oglasov o prehranskih dopolnilih. Ugotovili so, da zakonodaje na tem področju ne poznajo. Izdajatelje bodo na Akosu zato o tem najprej poučili, nato pa izvedli nadzor oglaševanja, je napovedal.
Vodja sektorja za elektronske medije na Akosu Tomaž Gorjanc je dejal, da medijska zakonodaja prepoveduje trženje izdelkov, ki se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni.
Medijska zakonodaja namreč prepoveduje trženje izdelkov, ki se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni. To za gledalca pomeni tveganje za javno zdravje, je navedel Gorjanc. Za kršitelje je predvidena globa do 60 tisoč evrov.
Doslej izdajateljem medijev še niso izrekli kazni zaradi oglaševanja prehranskih dopolnil
Tudi glavna inšpektorica inšpektorata za kulturo in medije Sonja Trančar je napovedala, da bodo v prihodnjih mesecih stopnjevali aktivnosti na področju oglaševanja prehranskih dopolnil v radijskih programih, tiskanih medijih in elektronskih publikacijah, za kar so pristojni. Kot so potrdili prisotni, doslej izdajateljem medijev še niso izrekli kazni zaradi oglaševanja prehranskih dopolnil.
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Urška Blaznik je poudarila, da na uporabo prehranskih dopolnil, ki jo je spodbudila tudi epidemija covid-19, vpliva zavajajoče oglaševanje. "Potrošniki pogosto verjamejo, da so prehranska dopolnila varna, še posebej, če jih kupijo v lekarni ali so oglaševana prek medijev," je dejala Blaznik.
Na uporabo prehranskih dopolnil vpliva zavajajoče oglaševanje, meni Urška Blaznik predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Prehranska dopolnila so lahko sicer zelo koristna, vendar to ne sme postati razlog, da bi se potrošniki odpovedali uravnoteženi prehrani. "Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pestro prehrano," je poudarila Blaznik.
Zdravstvena inšpektorica Mojškrc je potrošnike še pozvala, naj domnevno sporne oglase najprej prijavijo na zdravstveni inšpektorat. Če bodo tam prepoznali kršitev, bodo sodelovali z inšpektoratom za kulturo in medije in Akosom.
