Od decembra in vse tja do aprila na otroke prežijo številni sezonski virusi - najpogosteje zbolevajo za prehladi, vnetji ušes, bronhitisi in trebušnimi virozami. Pa dobi otrok vneto uho ali angino res zaradi prepiha? Je v hladnih dneh zaradi dihal bolje ostati doma, na toplem? Koliko dni po bruhanju in driski še ne sme v vrtec? Vse to smo preverjali pri specialistu pediatru.
Pa se je začelo, si verjetno te dni mislijo številni starši, saj je nemalo otrok smrkavih, kašljajo, kihajo, morda so staknili tudi kakšno trebušno virozo. In čeprav tako doma kot v vrtcih vsi skrbijo za redno umivanje rok, zračenje prostorov, brisanje svečk, ki tečejo iz nosa, razkuževanje igrač, sploh malčki kljub vsem tem ukrepom pogosto zbolevajo.
Na to, katera so sezonska obolenja, ki v zimskih mesecih prežijo na naše najmlajše in polnijo čakalnice pediatričnih ambulant, je odgovoril pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Denis Baš, dr. med.
Da so virusi sploh pri mlajših otrocih od decembra do aprila skoraj stalnica, ni pravzaprav nič nenavadnega, saj svet še vedno raziskujejo tudi prek okušanja, kar torej pomeni, da mnogo igrač roma v usta. Tudi kihati in kašljati eno- in dveletni otroci še ne znajo v rokav, torej se po zraku virusi hitro prenašajo naokoli.
Pa še nekaj govori v prid širjenju mikrobov, pri boleznih je namreč tako, da so bolniki kužni kakšen dan ali dva pred nastopom vročine ali prvih bolezenskih znakov, kot sta bruhanje in kašljanje. Tudi ko simptomi bolezni izzvenijo, je dobro, da se otrok ne vrne takoj v vrtec.
Koliko časa naj po različnih virozah še ostanejo doma, preverite v spodnjem videu.
Kaj pa prepih? Je kaj resnice v trditvah naših babic, da je glavni krivec za mnogo tegob – bolečine v križu, angine, vneta ušesa, vročino? Odgovor v spodnjem videu ponuja dr. Baš.
Ukrepi, s katerimi lahko skušamo zmanjšati možnost zbolevanja v zimskih mesecih, so torej naslednji:
