Četrtek, 10. 1. 2019, 15.48
5 let, 9 mesecev
Ali gre otrok na antibiotikih lahko v vrtec in šolo? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,25
6
Ob zdravljenju z antibiotiki je smiselno otroku dajati tudi probiotike.
Vsako zimo so na pohodu številni virusi in bakterije, nekatera obolenja, kot so na primer angine, pljučnice in vnetja ušes, pa na otroke prežijo vse leto in zahtevajo tudi zdravljenje z antibiotiki. To lahko traja tudi do deset dni, številni starši pa ne vedo, ali mora njihov otrok biti ves ta čas doma ali lahko gre po nekaj dneh že nazaj v vrtec oziroma šolo.
Antibiotiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb, pri čemer pogosto načnejo tudi bolnikovo črevesno floro in posledično oslabijo imunski sistem. Priporočljivo je, da zato starši otroku ves čas jemanja antibiotikov dajejo tudi probiotike, a vsaj tri ure po tem, ko vzamejo antibiotik.
Probiotiki so namreč živi mikroorganizmi, nekateri jim po domače rečejo kar dobre črevesne bakterije. Pomagajo pri presnovi hrane, preprečujejo razvoj slabih bakterij in spodbujajo delovanje našega imunskega sistema.
Bolje je, da je otrok med antibiotičnim zdravljenjem doma
Kljub temu so otroci, ki se zdravijo z antibiotiki, bolj dovzetni za črevesne okužbe, zato pogosto takoj po koncu zdravljenja ali celo že med njim dobijo še kakšno trebušno virozo, ki jo spremljata bruhanje in driska. S tega vidika je priporočljivo, da je otrok v času jemanja antibiotikov v domači oskrbi.
O predpisovanju in jemanju antibiotikov smo govorili s pediatrom dr. Denisom Bašem.
"Otrok, ki se zdravi z antibiotiki, sicer po dveh dneh ni več kužen, a ker ima načeto črevesno floro in imunski sistem, je sam toliko bolj dovzeten za preostale okužbe, predvsem črevesne," pojasni pediater Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš.
Seveda pa ni zanemarljivo, za zdravljenje katerega obolenja gre, kajti zdravljenja trajajo različno dolgo, poleg tega so nekatere bakterijske bolezni zelo nalezljive, druge pa skorajda ne.
"Če se vnetje srednjega ušesa zdravi z antibiotiki, to običajno traja le pet dni in je priporočljivo, da je ta čas otrok doma. Ne zato, ker bi lahko okužil preostale, ampak ker je bolj nagnjen h kakšni dodatni virusni okužbi, kjer bo imel še drisko in bruhal, posledično pa morda niti antibiotikov ne bo mogel pojesti do konca. Drugačna stvar pa je na primer zdravljenje angine, saj traja dlje, in sicer deset dni. Bolnik z angino po dveh dneh jemanja antibiotika ni več kužen in s tega vidika lahko gre nazaj v šolo oziroma vrtec, a je spet sam bolj dovzeten za preostala obolenja," dodaja sogovornik.
Dilema staršev v praksi ostaja
Poleg tega v vrtcih in šolah zdravil, kot so antibiotiki, vzgojitelji in učitelji ne smejo dajati otroku. Dajo mu lahko le zdravilo za zniževanje povišanje telesne temperature in proti bolečinam, pa še to le, če starši podpišejo posebno dovoljenje, ki ga dajejo mnogi vrtci in šole v podpis ob začetku šolskega leta. V praksi običajno vzgojitelj še vedno pokliče starše, pove, da je dobil otrok vročino in koliko vročine ima, ter še enkrat vpraša, ali naj otroku v času, ko čaka, da ga pride eden od staršev iskat in ga odpelje domov, dajo sredstvo za zniževanje telesne temperature ali ne.
Izjemoma lahko vzgojitelj ali učitelj po predhodnem dogovoru s starši otroku da zdravilo, ki je znanj življenjsko potrebno in ga predpiše zdravnik ter za to izda tudi potrebno potrdilo (tak primer so na primer vročinski krči).
Pa vendar, antibiotike se običajno jemlje na osem ur, nekatere celo na 12, tako da lahko otrok, ki se še vedno zdravi, s tega vidika obiskuje vrtec ali šolo. Torej jo lahko tudi z vidika kužnosti po dveh dneh jemanja antibiotikov. A vseeno tukaj ostaja dilema z vidika oslabljenega imunskega sistema in dovzetnosti za nove okužbe. Tako vam bo skorajda vsak pediater za čas trajanja terapije z antibiotiki predpisal nego za otroka.
Kaj storiti, ko zboli otrok:
Kdaj naj otrok zaradi bolezni ostane doma:
Pogosto zdravljenje z antibiotikom sploh ni potrebno
Dandanes skorajda ni zdravnika, ki ne bi, preden predpiše antibiotike, skrbno preveril, ali je tovrstno zdravljenje res potrebno. Sploh ker veliko vnetij srednjega ušesa ni bakterijskega, temveč virusnega izvora. Tako se v primeru blažjih vnetij pediatri vse pogosteje odločajo, da otroka – če nima neznosnih bolečin in ni huje prizadet – naročijo čez dan ali dva na kontrolni pregled in se za antibiotično zdravljenje odločijo le v primeru poslabšanja stanja.
V vmesnem času je treba otroku redno čistiti nos in mu lajšati bolečine s protibolečinskimi zdravili. Boleče uho se lahko tudi greje. Tako se velikokrat oralnemu uživanju antibiotikov celo povsem izognejo in vnetja, ki so tako ali tako velikokrat virusnega izvora, pozdravijo brez njih.
Malce drugačna zgodba je na primer pri anginah, a tukaj je povzročitelja bolezni še lažje določiti. Zdravniki v ambulantah imajo na voljo hitre teste na streptokokne bakterije, ki v le nekaj minutah pokažejo, ali gre za virusno ali bakterijsko angino.
Nekaj podatkov smo ob pomoči dr. Tatje Kostnapfel in Aleša Korošca z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (s kratico NIJZ) ter na podlagi njihove publikacije za lansko leto za vas zbrali spodaj. V prikaz smo vključili tudi nekaj podatkov Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (s kratico ESAC).
6