Torek, 8. 7. 2025, 6.00
3 tedne
Poškodba meniskusa? Razumevanje poškodbe in zdravljenja
Bolečina v kolenu po telesni aktivnosti, občutek preskakovanja ali pokanja v sklepu ter zmanjšana stabilnost so lahko znaki poškodbe meniskusa – pogoste poškodbe kolenskega sklepa. Meniskus deluje kot blažilec sil v kolenu ter prispeva k stabilnosti sklepa. Ob poškodbi lahko pride do različnih simptomov, ki pomembno vplivajo na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Pomembno je poudariti, da približno 80 odstotkov poškodb meniskusa ne zahteva operativnega posega. V teh primerih je prva izbira zdravljenja specializirana fizioterapija, ki z individualno prilagojenim programom rehabilitacije omogoča učinkovito zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in vračanje v vsakodnevne ali športne aktivnosti.
Poškodbe meniskusa predstavljajo najpogostejši vzrok za artroskopske operacije kolenskega sklepa. Samo v ZDA se letno izvede več kot 400 tisoč tovrstnih posegov, kar priča o razširjenosti in resnosti te poškodbe. Manj znano pa je, da so nekatere poškodbe meniskusa lahko asimptomatske, kar pomeni, da ne povzročajo bolečine ali drugih očitnih znakov – kljub temu pa predstavljajo tveganje za napredovanje degenerativnih sprememb, če niso pravočasno diagnosticirane in ustrezno zdravljene.
Pomembno je predvsem vedeti, da neustrezna ali zamujena rehabilitacija resno ogrozi dolgoročno fizično zdravje posameznika in je glavni krivec za neuspešne rezultate ter trajne gibalne omejitve. Brez specialistične rehabilitacije dolgotrajno neravnovesje in nestabilnost kolena pospešita obrabo sklepnega hrustanca. Bolniki pogosto občutijo nestabilnost in klecanje kolena, kar povečuje tveganje za nadaljnje poškodbe in trajne okvare. Posledično se lahko pojavi vnetje sinovialne membrane, ki obdaja sklep, kar vodi v kronične bolečine.
Kompleksen proces, ki zahteva natančno načrtovanje, individualiziran pristop in dosledno izvedbo
V vsakem primeru velja: rehabilitacija poškodb meniskusa je kompleksen proces, ki zahteva natančno načrtovanje, individualiziran pristop in dosledno izvedbo. Dolgotrajno mirovanje in pasiven počitek sta pri tem kontraindicirana, saj prispevata k nastanku gibalnih omejitev, zmanjšanju mišične mase ter poslabšanju stabilnosti sklepa. Ključnega pomena je zgodnja rehabilitacija, usmerjena v ohranjanje in postopno izboljševanje mobilnosti ter mišične moči kolenskega sklepa.
V kliniki Medicofit celostni pristop k zdravljenju poškodb meniskusa podpirajo številni priznani specialisti ortopedske kirurgije, ki pacientom priporočajo konservativno obravnavo kot prvo izbiro zdravljenja. Zavedajo se, da je pacientovo razumevanje narave poškodbe ključno za uspešno rehabilitacijo. Le dobro informiran pacient lahko v množici strokovnih informacij sprejme ustrezno odločitev glede na resnične potrebe svojega telesa.
Naročite se na rehabilitacijo poškodbe meniskusa.
Funkcija meniskusa v kolenskem sklepu
Meniskus ima ključno vlogo pri mehanski stabilnosti in zaščiti kolenskega sklepa. Pogosto ga označujemo kot naravni amortizer sklepa, saj prenaša več kot 50 odstotkov celotne obremenitve kolena pri stoji in hoji. Njegova naloga je predvsem zaščita hrustančnih ploskev – ob poškodbi meniskusa se bistveno poveča tveganje za obrabo hrustanca, zlasti če rehabilitacija ni pravilno izvedena ali mišična podpora kolena ni ustrezna.
Poleg blaženja obremenitev ima meniskus tudi vlogo pri porazdelitvi sinovialne tekočine – glavnega maziva sklepov. S tem prispeva k zmanjšanemu trenju in ohranjanju zdravega sklepnega okolja.
Meniskus je tudi pomemben posreden stabilizator kolena. S prerazporeditvijo sil na večjo površino prispeva k mehanski stabilnosti sklepa med gibanjem in obremenjevanjem.
Medialni (notranji) in lateralni (zunanji) meniskus povečujeta kompresijsko odpornost sklepa s prerazporeditvijo sile na večjo kontaktno površino med stegnenico in golenico. Na ta način omogočata učinkovitejše prenašanje sil ter zmanjšujeta točkovne pritiske znotraj sklepa. Meniskus je posebej učinkovit pri absorpciji vertikalnih sil, medtem ko rotacijske in stranske (valgusne in varusne) obremenitve predstavljajo večje tveganje za poškodbe njegove strukture.
Medialni meniskus se sicer poškoduje bistveno pogosteje kot lateralni – po statistiki tudi do šestkrat pogosteje. Glavni razlog za to je njegova anatomska zgradba: medialni meniskus je bolj čvrsto pritrjen v sklep, ima tri točke narastišča in je manj mobilen. Povezan je tudi z medialnim kolateralnim ligamentom (MCL), ki je pogosto poškodovan pri športnikih. Lateralni meniskus je bolj pomičen, zato redkeje pride do poškodbe, vendar so te poškodbe pogosto kompleksnejše in zahtevajo operativno zdravljenje, zlasti če so povezane s poškodbami sprednje križne vezi (ACL).
Kako nastane poškodba meniskusa?
Meniskus je pri svoji funkciji blaženja sil in stabilizacije kolena izpostavljen različnim obremenitvam, zaradi česar pogosto prihaja do poškodb. Te se najpogosteje pojavljajo pri športnikih, zlasti v športih s hitrimi spremembami smeri in rotacijami, kot so nogomet, košarka, rokomet, borilni športi ter smučanje. Do poškodbe lahko pride tudi pri padcu ali udarcu v koleno. Poškodbe meniskusa delimo na dve osnovni skupini glede na mehanizem nastanka: degenerativne in travmatske.
Degenerativne poškodbe nastajajo postopoma zaradi dolgotrajne preobremenitve sklepa. Z obrabo meniskus izgubi prožnost, postane tanjši in dovzetnejši za razpoke. Pogosto nastane tudi prosti fragment meniskusa, ki se odcepi od glavne strukture in se prosto giblje znotraj sklepa.
Travmatske poškodbe nastanejo nenadno – največkrat zaradi rotacijskega gibanja kolena ob fiksiranem stopalu. Lahko so kontaktne (npr. udarec) ali nekontaktne (nenadna sprememba smeri). Značilni znaki so močna bolečina, oteklina, nezmožnost obremenjevanja noge, občutek nestabilnosti ter slišen ''pok''. V primeru obsežnejše poškodbe gre pogosto za rupturo. Kljub poškodbi pa nekateri športniki z višjim bolečinskim pragom v določenih primerih nadaljujejo z aktivnostjo.
Meniskus se lahko poškoduje na več načinov: lahko pride do stisnjenja, natrganin na obrobju v t. i. rdeči coni (dobro prekrvavljenem območju), popolne pretrganine, nastanka prostega telesa, zavihanega roba meniskusa ali kompleksnih ruptur. Ena značilnejših je t. i. ''bucket handle tear'', kjer se meniskus vzdolžno pretrga in razdeli na dva dela, med katerima nastane prazen prostor.
Poznanih je vsaj šest osnovnih tipov poškodb meniskusa in več kot dvanajst njihovih dobro definiranih podtipov.
Kakšne simptome povzroča poškodba meniskusa?
Poškodba meniskusa ne povzroči vedno takojšnjih znakov. V nekaterih primerih se že ob samem dogodku pojavi izrazita bolečina in občutek poka v kolenu, pri drugih pa se oteklina v sklepu razvije šele z zamikom, več ur po poškodbi.
Najznačilnejši simptom je bolečina v kolenu ob samem gibu ali obremenitvi, pogosto spremljana z občutkom zatikanja in otekanjem sklepa zaradi vnetnega odziva. Pri poškodbi se lahko pojavi tudi občutek nestabilnosti ali šibkosti v nogi – bolniki poročajo, da jim koleno občasno ''popusti''. To je posledica raztrganega ali premaknjenega meniskusnega tkiva in povečanega znotrajsklepnega pritiska, kar vpliva na delovanje stegenskih mišic.
Bolečina se običajno okrepi pri zasukih kolena, rotaciji, počepih in drugih gibih, ki vključujejo obremenitev sklepa – na primer pri hoji po stopnicah ali vstopanju v avto, kar lahko dodatno poslabša otekanje.
Ali je operacija meniskusa nujna?
Operacija meniskusa ni vedno nujna in je običajno rezervirana za specifične primere. Kirurško zdravljenje se lahko izvede kot parcialna meniscektomija (odstranitev poškodovanega dela meniskusa) ali kot šivanje meniskusa, kadar gre za večjo raztrganino – najpogosteje pri t. i. ''bucket handle tear''. Rehabilitacija po šivanju meniskusa je zahtevnejša, z daljšo začetno fazo, v kateri je obremenjevanje kolena omejeno ali prepovedano.
Nujne indikacije za operacijo so redke. Mednje sodijo izraziti mehanski simptomi, kot so zatikanje in boleče preskakovanje kolena, ter obsežne raztrganine, kjer je šivanje nujno za ohranitev funkcionalnosti sklepa. Prisotnost bolečine sama po sebi ni indikacija za operativni poseg, prav tako ne manjše ali degenerativne poškodbe meniskusa.
Med leti 2012 in 2020 so številne raziskave pokazale, da po treh do petih letih ni bistvene razlike v funkciji kolena med bolniki, ki so bili zdravljeni z delno meniscektomijo, in tistimi, ki so se zdravili konzervativno s fizioterapijo in kineziološkimi programi. Dolgoročno ima konservativno zdravljenje pogosto celo boljše izide, saj izboljša mišično stabilnost kolena in zmanjša tveganje za napredovanje poškodbe.
Pomembno je razumeti, da odstranitev dela meniskusa poveča tveganje za obrabo hrustanca in razvoj artroze v kolenu. Zato sta pri manjših poškodbah meniskusa prva izbira vedno strukturirana fizioterapija in kineziološka vadba. Kirurški poseg pri manjših lezijah se svetuje šele po vsaj treh mesecih dosledne rehabilitacije, če simptomi – zlasti bolečina in otekanje – kljub temu ne izzvenijo.
Kdaj se odločiti za obisk diagnostične terapije v kliniki Medicofit?
- Ko bolečina in oteklina v kolenu po poškodbi trajata več kot 7 dni.
- Če kolena ne morete popolnoma iztegniti ali upogniti oziroma je gib omejen zaradi bolečine.
- V primeru ponavljajočih se simptomov, če ste že imeli težave z meniskusom – to lahko kaže na neustrezno sanirano prejšnjo poškodbo ali novo poškodbo.
Naročite se na rehabilitacijo poškodbe meniskusa.
Celostno zdravljenje poškodbe meniskusa v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit pacientom z diagnozo poškodbe meniskusa omogočajo znanstveno podprto, individualno usmerjeno specialistično fizioterapijo, ki se začne z naročilom na diagnostično terapijo. Njihov pristop temelji na celostni rehabilitaciji, ki poteka v štirih povezanih fazah:
- diagnostični pregled
- akutna fizioterapija
- postakutna kineziologija
- preventivna kinezioterapija
Diagnostična terapija – prvi korak k uspešnemu zdravljenju
Diagnostična terapija predstavlja temelj za nadaljnjo obravnavo. V tej fazi fizioterapevt natančno oceni stanje kolena ter določi najprimernejši način zdravljenja glede na tip in obseg poškodbe.
Potek diagnostičnega pregleda:
- Natančna anamneza: Temeljit pogovor s pacientom vključuje podatke o nastanku bolečine, trajanju simptomov, obremenitvenih dejavnikih in predhodnih poškodbah kolena.
- Klinični pregled kolena: Ocenijo se prisotnost otekline, vnetja, občutljivost na dotik, barva kože ter temperatura tkiva. Izvedeta se inspekcija in palpacija kolenskega sklepa.
- Meritve gibljivosti in mišične moči: Natančna analiza gibanja v sklepu in ocena moči mišic okoli kolena, ki omogočata vpogled v funkcionalno stanje sklepnega in mišičnega sistema.
- Ocena biomehanike hoje in obremenitvene kapacitete: Ugotavljajo se morebitna odstopanja v hoji in porazdelitvi obremenitev, ki lahko prispevajo k trajnejšim težavam.
- Funkcionalni testi za meniskus: Izvedba specifičnih testov, kot je McMurrayjev test, omogoča oceno prisotnosti meniskusne lezije.
- Indikacija za slikovno diagnostiko (po potrebi): V določenih primerih se priporoča MRI-slikanje za natančno določitev vrste in obsega poškodbe ter izključitev drugih diagnoz.
Na podlagi vseh zbranih podatkov fizioterapevt pripravi individualni terapevtski program, prilagojen pacientovim potrebam, s ciljem zmanjšanja bolečine, izboljšanja funkcije in postopnega vračanja v aktivno življenje.
Akutna fizioterapija
Po poškodbi meniskusa je ključnega pomena, da se s fizioterapijo začne čim prej – idealno tretji dan po poškodbi, najkasneje pa v enem tednu. Pogosta napaka pacientov je, da preveč mirujejo in se izognejo terapiji, kar vodi v izgubo mišične funkcije in počasnejše celjenje.
Zato v akutni fazi dajejo prednost aktivni fizioterapiji s ciljem čim hitrejše povrnitve funkcionalnosti kolenskega sklepa. Pomembno je tudi ohranjanje dobre propriocepcije (zaznavanja položaja sklepa), še posebej pri športnikih, kjer v zadnji fazi rehabilitacije izvajajo športno specifično testiranje za oceno pripravljenosti na vrnitev v šport.
Z izboljšanjem mišične simetrije in stabilnosti zmanjšamo obremenitev poškodovanega meniskusa in optimizirajo gibanje v kolenskem sklepu. Ob prisotni bolečini uporabljajo protibolečinske fizioterapevtske metode, pri degenerativnih poškodbah v rdeči coni pa terapije, ki pospešujejo celjenje.
Ker se hrustančno tkivo slabo regenerira, ima instrumentalna podpora pomembno vlogo. V kliniki Medicofit pri zdravljenju meniskusa uporabljajo najsodobnejše instrumentalne metode:
- TECAR Wintecare terapijo,
- diamagnetoterapijo PERISO,
- Summus terapijo z laserjem,
- Sixtus ultrazvočno krioterapijo.
Terapevtski načrt se ves čas individualno prilagaja – fizioterapevti spremljajo vaš napredek in odziv ter ustrezno prilagodijo potek zdravljenja.
Postakutna kineziologija
Po zaključku akutne fizioterapije sledi postakutna faza rehabilitacije, ki temelji na ciljno usmerjeni kineziološki vadbi. Glavni namen te faze je vzpostavitev polne obremenilne sposobnosti kolena in povrnitev optimalne funkcije sklepa.
V tej fazi izvajajo prilagojeno vadbo za izboljšanje stabilnosti kolena, ponovno vzpostavitev celotne gibljivosti ter krepitev mišic, ki podpirajo sklep. Napredek običajno dosežejo v nekaj tednih, kar omogoča vključevanje zahtevnejših vaj v program – še posebej je to pomembno pri športno aktivnih posameznikih.
Ko so osnovni cilji doseženi, postopno uvajajo vaje za agilnost, koordinacijo in pliometrijo. Te vaje so ključne za varno vrnitev k športnim dejavnostim in učinkovito zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe.
Poleg fizičnega napredka je pomemben tudi izobraževalni vidik – kineziološka vadba pacientu pomaga razumeti pravilne gibalne vzorce in obremenitve, s čimer prispeva k dolgoročni zaščiti kolena v vsakodnevnem življenju.
Celoten potek vadbe poteka pod strokovnim nadzorom in se natančno prilagaja posameznikovim sposobnostim, stanju kolena in ciljem rehabilitacije. Ob koncu procesa izvedejo standardizirano testno baterijo za oceno funkcionalnosti kolena, kar pacientu daje dodatno zaupanje pri ponovni obremenitvi sklepa.
Preventivna kinezioterapija
Preventivna vadba po poškodbi meniskusa ima osrednjo vlogo pri zmanjševanju tveganja za ponovne poškodbe ter pri ohranjanju dolgoročne stabilnosti in zdravja kolenskega sklepa. V kliniki Medicofit so zato razvili strukturiran postrehabilitacijski program, namenjen varni vrnitvi v vsakodnevne in športne aktivnosti.
Z usmerjeno vadbo se krepijo mišice okoli kolena, kar povečuje stabilnost sklepa in zmanjšuje obremenitve meniskusa. Stabilen sklep pomeni manjše tveganje za nenadzorovane gibe in s tem za nove poškodbe.
Program vključuje vaje za ohranjanje gibljivosti, izboljšanje sposobnosti absorpcije udarcev ter krepitev vezi in mišic. Poleg tega se s pravilno usmerjenim gibanjem izboljša telesna drža, kar zmanjšuje tveganje za neravnovesja in kompenzacijske obremenitve med telesnim naporom.
V skladu s celostnim pristopom, ki ga zagovarjajo v kliniki Medicofit, strokovnjaki paciente vodijo skozi vse faze rehabilitacije – vse do varne, stabilne in neboleče funkcionalnosti kolena.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja poškodbe meniskusa
63-letna upokojenka Vesna, se je zglasila v kliniki Medicofit zaradi občasne bolečine v notranjem delu levega kolena, ki se pojavljala že več let, zadnje mesece pa jo je pričela močneje omejevati pri hoji po stopnicah in daljših sprehodih. Predhodno opravljena MR diagnostika je pokazala degenerativno poškodbo medialnega meniskusa brez prisotnosti prostega telesa ali akutnega vnetja.
Ob uvodnem kliničnem pregledu je gospa je poročala o lokalizirani bolečini na anteromedialnem delu kolena. Opazna je bila zmanjšana gibljivost kolenskega sklepa, slabša funkcionalna stabilnost ter izrazito zmanjšana moč kvadricepsa in mišic kolka. Ortopedsko testiranje je izzvalo rahlo bolečino brez blokade gibanja.
Zdravljenje je obsegalo 14-tedenski individualiziran fizioterapevtski program, ki je v uvodni fazi vključeval TECAR terapijo za zmanjšanje bolečine ter Summus lasersko terapijo za izboljšanje regenerativnih procesov poškodovanega tkiva. Učinki instrumentalnih tehnik so se uspešno dopolnjevali s kinezioterapijo, usmerjeno v krepitev mišične moči in izboljšanje propriocepcije.
Ob izboljšanju klinične slike so se obravnave usmerile v kineziološko vadbo, s katero je gospa Vesna še dodatno izboljšala funkcionalno stanje levega, kot tudi desnega kolena. Svetovana ji je bila tudi uporaba ortopedskih vložkov za dolgoročno omejevanje mehanskih sil.
Ob zaključku zdravljenja je pacientka poročala o občutnem zmanjšanju bolečine, občutku boljše stabilnosti levega kolena ter uspešni vrnitvi k redni hoji brez omejitev. Uspešnost zdravljenja jo je prepričala, da se je vključila tudi v program dolgoročne preventivne vadbe.
Zakaj naj bo prva izbira za zdravljenje meniskusa fizioterapija?
Ob poškodbi meniskusa naj bo prva izbira zdravljenja vedno konzervativna fizioterapija in kineziologija. V kliniki Medicofit opažajo, da se številni pacienti prezgodaj odločajo za kirurški poseg, še preden bi preizkusili strokovno vodeno rehabilitacijo. Takšna odločitev pogosto vodi v ponovitev poškodbe, saj operativni poseg brez ustrezne mišične priprave ne odpravi osnovnega vzroka – pomanjkljive stabilnosti kolena.
Fizioterapija je ključna tako pri konzervativnem kot tudi pri kirurškem zdravljenju. V primeru, da je operacija nujna, mora predhodno potekati predoperativna priprava s ciljem optimizacije funkcije sklepa pred posegom. Po operaciji pa je zgodnji začetek rehabilitacije bistven. Če pacient čaka na fizioterapijo preko napotnice, naj razmisli o takojšnjem začetku zdravljenja v zasebni ustanovi – odlašanje vodi v oslabitev mišic in počasnejše okrevanje. Največjo škodo povzroča ravno zamujena akutna faza rehabilitacije.
Celoten rehabilitacijski proces običajno traja med 12 in 15 tedni in vključuje postopno napredovanje vaj – od osnovne stabilizacije do priprav na polno obremenitev kolena. Pomembno je poudariti, da tudi pri pacientih, ki se ne ukvarjajo s športom, sklep zahteva funkcionalno moč in stabilnost za varno izvajanje vsakodnevnih gibov.
Meniskus je treba ohraniti čim dlje. Njegova odstranitev vodi v pospešeno obrabo sklepnega hrustanca in razvoj osteoartritisa. Študije potrjujejo, da obstaja jasna povezava med obsegom odstranitve meniskusa in tveganjem za nastanek artroze. Zato v kliniki Medicofit poudarjajo: fizioterapija naj bo vedno prvi korak – ne šele potem, ko je meniskus že izgubljen.
Zakaj izbrati specialistično fizioterapevtsko zdravljenje?
Tu je nekaj glavnih razlogov:
- Visoka uspešnost zdravljenja in dolgoročni rezultati.
- Kar 85 odstotkov nižje tveganje za potrebo po operaciji meniskusa.
- Uporaba naprednih, neinvazivnih metod, ki ustvarjajo optimalne pogoje za regeneracijo poškodovanega tkiva.
