Petek, 24. 10. 2025, 12.52
2 uri, 35 minut
Top vinske destinacije v Sloveniji, ki jih obiščite to jesen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Slovenija ima le tri vinorodne dežele, a je v njih množica krajev, ki v tem času kličejo po vinsko obarvanem izletu. Izbrali smo deset znanih in manj znanih, predvsem pa najbolj zanimivih.
Bliža se martinovo, pa tudi sicer je jesen tisti letni čas, ki kar kliče po izletu med vinograde in vinske kleti. Slovenske vinorodne dežele Podravje, Posavje in Primorska so zanimive vsaka na svoj način ter vse skrivajo obilico slikovitih kotičkov, ki so vredni ogleda. To so vinske destinacije pri nas, ki bi jih morali po našem mnenju obiskati to jesen.
Zlati grič
Škalce pri Slovenskih Konjicah so med manj razvpitimi, obenem pa najlepšimi vinorodnimi območji v Sloveniji. V teh krajih so menihi iz Žičke kartuzije že pred skoraj 200 leti začeli pridelovati vina, zdaj pa v vinogradih na prvih obronkih Zreškega Pohorja zori grozdje za vinsko klet Zlati grič. Tam se nad trtami vzpenja Vinogradniški dvorec, nekoč v lasti konjiških gospodov, slikoviti prizori pa obiskovalce vabijo na sprehod po vinski cesti, vinsko pokušino ali partijo golfa na tamkajšnjem igrišču.
Goriška brda
Do Kojskega, Šmartnega, Dobrovega, Medane in drugih briških krajev ne vodi avtocesta, pa so kljub temu ena najbolj priljubljenih izletniških točk pri nas. Zdi se, da je že od nekdaj tako, a ni, saj so Brda bliskovit turistični razcvet doživela v zadnjih nekaj desetletjih, tudi ali predvsem zaradi vrste izjemnih vinarjev, ki glas o slovenskih vinih prenašajo po vsem svetu. Jesen je idealen čas za obisk, saj so že vsi v veselem pričakovanju nove vinske letine.
Jeruzalem
Majhen kraj z velikim imenom in okoliškimi Ljutomersko-Ormoškimi goricami, ki so še vedno v senci Goriških brd – vsaj pri slovenskih obiskovalcih. Medtem pa jih odkriva vse več nemško in angleško govorečih gostov, ki se navdušujejo nad urejenimi vinogradi in vrhunskimi vini, med katerimi velja izpostaviti tamkajšnjega domorodca šipon. Privoščite si ga ob prleških specialitetah, kot sta meso iz tünke in postržjača, ter uživajte v razgledu na jesenske barve.
Marezige
V slovenski Istri domuje refošk, najbolj črno med črnimi vini, za središče dežele refoška pa veljajo Marezige v hribovitem koprskem zaledju, kjer vsako leto prirejajo znameniti praznik refoška in na njem izbirajo najboljše kapljice. V Marezigah in okoliških vaseh pravijo, da so prav poseben vinorodni okoliš, ker je njihov refošk zaradi višje nadmorske višine drugačen, bolj oster in pikanten kot tisti, ki ga pridelujejo spodaj, pri morju. To najlažje preverite pri tamkajšnji vinski fontani, prvi atrakciji te vrste v Sloveniji.
Srce med vinogradi
V štajerskih goricah ob avstrijski meji je vrsta zanimivih vinarjev, pa tudi ena najbolj znanih slovenskih turističnih podob, tako imenovano srce sredi vinogradov. Gre za cesto, ki se vije do turistične kmetije Dreisiebner in ima obliko srca, če nanjo pogledate s točno določene točke pri omenjeni kmetiji. To so kraji, kjer ima praktično vsaka klet oziroma vinska kmetija tudi ponudbo hrane, če pa iščete posebne kulinarične izzive, je v bližini prva štajerska Michelinova zvezdica Hiša Denk.
Bizeljsko
Na Bizeljskem, kjer s pobočij vinogradov pogled sega v sosednjo Hrvaško, so doma ene najbolj znanih slovenskih penin, tiste iz kleti Istenič, ob njih pa na bizeljskih gričih vino prideluje še cela vrsta vinarjev. Prav posebna bizeljska znamenitost, povezana z vinom, so repnice, jame, izkopane v tamkajšnji kremenčev pesek. V njih so nekoč shranjevali repo, po kateri so dobile ime, zdaj pa jih uporabljajo predvsem za shranjevanje, zorenje in pokušino vin.
Goče
Slikovita vas na prehodu iz Vipavske doline na Kras velja za kulturni spomenik, saj so njene kamnite hiše z ograjenimi dvorišči ter ozke ulice ohranile videz in občutek, kot da ste se znašli pred 100, morda 200 leti. Prav tako kot nad zemljo je v Gočah zanimivo pod njo. Ta vas namreč slovi po množici vodnjakov, iz katerih črpajo mrzlo izvirsko vodo, in še večji množici obokanih vinskih kleti, starih več stoletij. Prebivalci Goč so bili namreč od nekdaj vinogradniki in vinarji.
Sevnica
Čeprav bo mesto ob Savi vsaj še nekaj časa najbolj znano kot rojstni kraj Melanie Trump, se Sevničani trudijo postati tudi vinska destinacija. V ospredje so postavili modro frankinjo, "žametno vino Posavja", s katerim je med drugim zasajeno pobočje pod sevniškim gradom, ta pa je že nekaj let prizorišče festivala, posvečenega modri frankinji. Pomemben podatek za lačne: Sevnica z okolico slovi po salamah, ki jih slavijo na vsakoletni salamiadi.
Trška gora
Hrib pri Novem mestu slovi po vinogradih in zidanicah, posejanih po njegovih prisojnih pobočjih, zaradi česar je že od nekdaj priljubljena točka vseh, ki si radi privoščijo najbolj znamenitega dolenjca – cviček. Vrh Trške gore kljub ne tako impozantni nadmorski višini obiskovalcem ponuja res lepe poglede. Dol po južnem pobočju se raztezajo vinogradi in menda največ zidanic na svetu, ko se ozrete naprej v daljavo, pa uzrete Novo mesto, zeleno Krko ter vse od Gorjancev do Kočevskega roga in Krške kotline.
Stara trta v Mariboru
Seznam ne bi bil popoln brez domačega kraja najstarejše trte na svetu. Če morda niste vedeli: trta žametovke oziroma modre kavčine je častitljivo starost dočakala zaradi poplavljanja Drave, ki je zalila koreninski sistem trte in ga zato ni mogla napasti trtna uš, ki je v 19. stoletju pomorila večino evropskih vinogradov. Že zato velja obiskati starko na Lentu, ji nazdraviti s kozarcem v Hiši stare trte ali pa jo proslaviti na mariborskem martinovanju, največjem v Sloveniji, ki bo trajalo kar pet dni, od 7. do 11. novembra.
