Petek, 24. 10. 2025, 15.25
23 minut
Vojna v Ukrajini
Tragedija: fant detoniral bombo na železniški postaji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,20
Po dosedanjih informacijah so v eksploziji umrli napadalec, 29-, 58- in 82-letna ženska ter mejni policist. Dvanajst drugih ljudi je bilo v napadu ranjenih.
Ukrajina je ponoči z droni napadla širše območje Moskve, pri čemer je bilo v Krasnogorsku na obrobju ruske prestolnice ranjenih pet ljudi, je danes na Telegramu sporočil guverner moskovske regije Andrej Vorobjov. Gre za enega redkih ukrajinskih napadov na prestolnico Rusije. Iz Ukrajine medtem prihaja tragična vest, da je 21-letnik, ki je bil pred kratkim prdržan zaradi poskusa nezakonitega prehoda državne meje, na železniški postaji detoniral granato in pri tem ubil vsaj štiri ljudi.
15.20 Ruska centralna banka ob upočasnjevanju gospodarske rasti znižala ključno obrestno mero
13.50 Tragedija: fant detoniral bombo na železniški postaji
10.00 V ukrajinskem napadu na obrobju Moskve več ranjenih
7.00 Belgijski premier proti hitri uporabi zamrznjenega ruskega premoženja
15.20 Ruska centralna banka ob upočasnjevanju gospodarske rasti znižala ključno obrestno mero
Ruska centralna banka je danes ključno obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 16,5 odstotka. Kot so ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili v banki, se je ruska gospodarska rast upočasnila in je skoraj dosegla stagnacijo. Inflacija bo po njihovih navedbah ostala povišana še več mesecev.
Rusko gospodarstvo je od februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, zaznamovano z nestabilnostjo. Centralna banka je po izbruhu vojne ključno obrestno mero začela zviševati, letos spomladi pa je spremenila smer.
Tokratno znižanje je utemeljila tudi s trdovratno inflacijo. Ta je bila septembra z osmimi odstotki dvakrat višja od cilja centralne banke. V banki menijo, da bo ostala povišana še več mesecev.
Opozorili so tudi na neugodne obete za ruski bruto domači proizvod (BDP), katerega rast bo očitno ostala skromna. Mednarodni denarni sklad Rusiji letos obeta 0,6-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa enoodstotno.
Tudi tuji analitiki opozarjajo, da se rusko gospodarstvo ohlaja hitreje, kot je kazalo sprva. V zadnjih dveh letih je bila rast stabilna, vendar so jo poganjali predvsem močno okrepljeni izdatki za vojsko po napadu na Ukrajino. Poraba v vojaške namene je sicer preprečila zlom gospodarstva zaradi sankcij Zahoda, a je vodila v rast inflacije.
13.50 Tragedija: fant detoniral bombo na železniški postaji
Po poročanju ukrajinskih medijev je 23-letnik na železniški postaji Ovruch približno 200 kilometrov severozahodno od Kijeva, nedaleč od meje z Belorusijo, med pregledom dokumentov mejnih policisktov detoniral granato. Med pregledom dokumentov je mlajši moški sprožil eksplozivno napravo, pri čemer so umrli trije ljudje (tri ženske – mejna stražarka in dve civilistki), 12 jih je bilo ranjenih. Triindvajsetletnik je kasneje med prevozom v bolnišnico tudi sam podlegel poškodbam, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po predhodnih informacijah je bil fant, ki je izvedel eksplozijo, prebivalec Harkova in je bil pred kratkim pridržan zaradi poskusa nezakonitega prehoda državne meje na zahodu Ukrajine.
Ukrajinska mejna straža je na Telegramu objavila fotografijo s kraja dogodka, na kateri reševalci pomagajo žrtvam eksplozije na peronu. Ukrajinski mediji so poročali, da je moški detoniral granato, vendar je predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da ne morejo potrditi vrste naprave.
Zaradi ruske invazije, ki se je začela februarja 2022, v Ukrajini velja vojno stanje. Moškim, ki so primerni za vojaško službo in so stari med 22 in 60 let, je razen redkih izjem prepovedano zapustiti državo. Prepoved zapuščanja države za moške med 18. in 22. letom starosti so avgusta odpravili, potem ko so številni mladi kljub prepovedi pobegnili iz Ukrajine.
10.00 V ukrajinskem napadu na obrobju Moskve več ranjenih
Po besedah Vorobjova je dron v Krasnogorsku zadel stanovanjsko stavbo, katere prebivalce so evakuirali. Med ranjenimi naj bi bil tudi otrok, poročajo tuje tiskovne agencije.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je zračna obramba ponoči sestrelila skupno 111 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad 13 regijami. Večino so jih sestrelili na jugu države.
Rusija je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo, zlasti energetsko, zaradi česar se na tisoče Ukrajincev sooča z težavami v oskrbi z elektriko. V odgovor je Kijev okrepil napade na ruske zahodne regije ter naftne in plinske objekte, medtem ko Moskvo in območje v njeni okolici od začetka vojne napada poredkoma.
Ponoči je Rusija izvedla nove napade na Ukrajini. V južni regiji Herson je rusko obstreljevanje zahtevalo tri življenja, 14 je ranjenih, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Skupno so ruske sile po podatkih ukrajinske vojske nad državo izstrelile 128 dronov, zračna obramba jih je sestrelila 72. "Napad še traja, več sovražnih brezpilotnih letalnikov je še vedno v ukrajinskem zračnem prostoru," je še sporočila vojska.
7.00 Belgijski premier proti hitri uporabi zamrznjenega ruskega premoženja
Belgijski premier Bart De Wever
Belgijski premier Bart De Wever ima po četrtkovem zasedanju Evropskega sveta še vedno pomisleke glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, ki je večinoma shranjeno v njegovi državi, za financiranje posojila EU Ukrajini.
De Wever je ob prihodu na vrh EU v Bruslju zagrozil z blokado 140 milijard evrov vrednega posojila, če druge članice ne bodo prevzele s tem povezanih tveganj in zagotovile jamstev zanj. Prav tako je zahteval, da tudi druge evropske države in članice skupine G7, v katerih je shranjeno tovrstno premoženje, omogočijo njegovo uporabo za podporo Ukrajini.
Po srečanju je dejal, da ima še vedno več pomislekov. Med drugim gre za vprašanji, kako vzpostaviti takšno posojilo, da bi bilo v skladu z mednarodnim pravom, in kako druge države, ki hranijo zamrznjeno rusko premoženje, prepričati o sodelovanju.
Vendar pa Belgija po poročanju tujih tiskovnih agencij ni bila edina, ki je izrazila pomisleke.
"Ob tej rešitvi se postavljajo pravna vprašanja in vprašanja delitve tveganja," je priznal tudi francoski predsednik Macron. Obenem je poudaril, da to ostaja najboljša možnost za zagotavljanje finančne podpore Ukrajini za prihodnji dve leti.
Belgijski premier Bart De Wever in francoski predsednik Emmanuel Macron
Nemški kancler Friedrich Merz, ki je konec septembra podal pobudo zanj, je po poročanju tujih agencij pozdravil ta korak. "Ukrajina potrebuje zanesljive obete, predvsem ko gre za vojaško opremo. Evropejci moramo to sporočilo moči poslati zdaj," je povedal, še poroča Slovenska tiskovna agencija.
