"Če vam belo plombo naredijo v 15 minutah, to največkrat ni v redu "

Eno od glavnih vodil zobozdravnice Anje Siegl, ki ima svojo ordinacijo v središču Ljubljane, je kakovostna oskrba svojih pacientov, ki zanjo niso številke, saj si čisto za vsakega vzame veliko časa in prav pri vsakemu poskrbi za kakovostno oskrbo. "Zame je dobra zobozdravstvena storitev poštena in strokovna. Poštena do pacienta kot človeka," nam razloži Anja, ki se z zobozdravstvom srečuje že od malih nog. "Gre za družinski poklic. S tem se je ukvarjal moj dedek, svojo ordinacijo ima tudi moj stric, jaz sem jima sledila čisto spontano. Tudi moja sestra se je odločila za študij stomatologije," in ravno zato, ker ima ta poklic v krvi, ga lažje razume in s posebno zavzetostjo in strastjo do svojega dela obravnava čisto vsakega pacienta. "Moj največji dosežek je, ko lahko rešim zob. Trudim se, da bo pacientu služil še dolgo časa."

Z njo smo se pogovarjali v njeni ambulanti na Kopitarjevi ulici 4. "Veste, zelo rada si vzamem čas za vse svoje paciente, moji termini so dolgi najmanj eno uro. S pacienti se veliko pogovarjamo, na ta način jim razložim potek zdravljenja, hkrati pa se pogovorimo tudi o njihovih morebitnih strahovih," nam razloži in še enkrat poudari, da ji dan polepšajo nasmejani pacienti, ki iz njene ambulante odidejo olajšani: "Končno bom spet lahko jedel!"

Z njo smo se pogovarjali o dobrih in tudi slabih navadah Slovencev glede ustne higiene. Kje največkrat grešimo?

Ali imamo ljudje navado, da pridemo do vas prepozno in ko je bolečina ali težava že precej huda? Večinoma se dogaja, da pacienti pridejo pozno. Če bi prišli prej, ne bi bilo potrebnih tako veliko posegov, pa še ceneje bi bilo.

Zakaj po vašem mnenju odlašamo? Zaradi strahu ali česa drugega? Razlogov je veliko, je pa res, da veliko ljudi odlaša prav zaradi strahu. Strah je res velika težava, ko pa se pojavi bolečina, se veliko ljudi ustraši, da bo pri zobozdravniku še huje. Tudi ozaveščenost je velika težava. Sama se trudim, da bi to spremenila. Prav to je pomembno, da pravočasno odreagiramo. Marsikatero težavo bi lahko preprečili, če bi k zobozdravniku prišli prej.

Kakšne napake najpogosteje delamo pri vsakdanji negi? Najprej bi izpostavila to, da se pri ustni higieni ne uporablja sredstev za čiščenje medzobnih prostorov – zobne nitke ali medzobne ščetke. Druga napaka je po mojem mnenju nepravilen način ščetkanja, tako glede tehnike kot izbire ščetke. Kot tretje pa bi izpostavila tudi dejstvo, da se včasih uporabljajo preveč agresivne zobne kreme.

Kot zadnje bi pa dodala opozorilo, ki ga mnogi ne poznajo, in sicer da si po uživanju kisle hrane ne smemo takoj umiti zob. Če jemo kislo sadje, pijemo limonado ali kaj podobnega, moramo pred ščetkanjem zob počakati eno uro. Po uživanju kisle hrane in pijače jih moramo takoj splakniti z vodo, s ščetkanjem pa moramo počakati eno uro.

Omenili ste izbiro zobne kreme. Kako izbrati pravo? Izbrati moramo zobno kremo, ki ne vsebuje trdih, abrazivnih delcev. Izberemo kremo, ki je gladka, nadvse primerni so geli. Ne priporočam pa izbire zobnih krem za beljenje, ker so preveč agresivne in po mojih izkušnjah ne pomagajo toliko pri razbarvanju zob.

S čim in kako na splošno najbolj škodujemo svojim zobem? Čemu bi se morali najbolj izogibati? Zobem najbolj škodujejo sladke gazirane pijače in na splošno pogosto uživanje sladkarij. Obzobnim tkivom pa najbolj škoduje kajenje. Poleg hrane in pijače pa si največ škode delamo tudi s slabo ustno higieno.

Veliko je verjetno tudi v genih? Ali obstajajo določena nagnjenja, na katera sami nimamo vpliva? Ni vse v genetiki. Ljudje se včasih kar malo tolažijo s tem, da imajo pač slabe zobe. To ni čisto res. Vedno se da kaj narediti, predvsem z boljšo preventivo in pogostejšimi obiski pri zobozdravniku.

Ali so zobje lahko odraz splošnega zdravstvenega stanja nekega pacienta? Nekdo, ki dobro skrbi za svoje zobe, na splošno zelo dobro skrbi za svoje zdravje. Slabo zdravstveno stanje se lahko pogosto začne že pri zobeh. Po drugi strani pa je treba vedeti, da stanje zob in obzobnih tkiv vpliva tudi na splošno zdravje posameznika. Vse je povezano, recimo slabo stanje obzobnih tkiv oziroma paradontalna bolezen pri nosečnicah vpliva tako na nizko porodno težo otroka kot na prezgodnji porod, na splošno pa ima vpliv tudi na različne sistemske bolezni. Vse gre z roko v roki.

Kako pogosto je treba obiskovati zobozdravnika? Ali čiščenje zobnega kamna spada med redne preventivne ukrepe? Priporočljivo je, da bi šel vsak izmed nas vsaj enkrat na leto na kontrolni pregled, takrat bi opravili tudi čiščenje kamna. Pri večjih tveganjih svetujem obisk na pol leta, včasih celo na tri mesece. Zobni kamen je treba redno čistiti, pri tem pa bi rada poudarila, da je pomembno, da ga čistimo na pravi način. Sama imam za čiščenje zobnega kamna v ordinaciji ultrazvočni aparat. Ta postopek je popolnoma neagresiven in praktično neboleč. Druga zgodba je pri peskanju, ki ga lahko izvajamo največ enkrat na leto. Sama nisem pristaš peskanja, ker odnaša zobovino.

Večna dilema: je treba stare amalgamske plombe zamenjati z belimi? So res tako škodljive? Včasih se je o tem veliko govorilo. Res je, da sama ne delam več amalgamskih plomb, predvsem zato, ker mnogo dam na estetiko. Poleg tega je za belo plombo treba odstraniti mnogo manj zdravega zobnega tkiva, kot za amalgamsko. Prav tako se bele plombe z zobom povežejo in ga s tem manj oslabijo. Svetujem, da se zamenjajo samo neustrezne amalgamske plombe, ne pa kar vseh po vrsti, razen če so estetsko moteče. Seveda je pri tem pomembno, s kakšnim materialom in na kakšen način to zamenjamo. Tudi za bele plombe obstaja več materialov in niso vsi enako kakovostni, najpomembnejša pa je tehnika izdelave, ki je izjemno zahtevna. Zalivko je treba izdelati po plasteh, za to si je treba vzeti veliko časa. Včasih se sliši, kako hitro je lahko plomba narejena, pa to morda ni najbolje. Če je zahtevnejša bela plomba narejena v 15 minutah, je to po mojem prepričanju prekratek čas.