Ponedeljek, 27. 6. 2016, 15.37
9 mesecev, 2 tedna
Ne bi rabutali, pa vam vseeno diši sadje z drevesa?
Pojedli naj bi pet porcij sadja in zelenjave na dan, kar se marsikomu zdi veliko, ljubiteljem sadja pa je to odločno premalo.
Poletje je enkraten čas, saj je izbira sveže domače hrane dobesedno neskončna. Narava nam ponuja tisoč in en sadež.
Izbrana domača sveža živila lokalnih pridelovalcev so na voljo v Mercatorjevih trgovinah, kjer so pred kratkim zgodbo Iz domačih krajev razširili z novimi lokalnimi dobavitelji.
Nastal je projekt Radi imamo domače, v okviru katerega ponujajo več kot 800 novih domačih izdelkov in pridelkov. Posebej pomembno mesto na policah Radi imamo domače imata tudi sveže sadje in zelenjava, saj naj bi ta živila predstavljala osnovo uravnoteženega jedilnika.
Tega se zavedajo tudi pri Mercatorju, zato poseben poudarek namenjajo majhnim dobaviteljem, ki jih oskrbujejo z izbranimi pridelki vrhunske kakovosti. Tako so potrošniki lahko prepričani, da bodo na policah, označenih z rdečim srčkom Radi imamo domače našli sadje in zelenjavo, kot bi jo nabrali na domačem vrtu.
Naravni sok s kmetije, kjer poznajo vsako jablano
Med dobavitelji blagovne znamke Radi imamo domače je tudi ljutomerska sadjarska kmetija Trstenjak, kjer raste skoraj 30 tisoč jablan sort topaz, sirius, admiral, carjevič, gold rusch, bobovec, in mošancl, od tega je več kot tretjina odpornih sort, ki rastejo na ekološki način. Na kmetiji Trstenjak pravijo: "Poznamo vsako posebej, saj jih gojimo z ljubeznijo."
Poleg jablan gojijo še 1000 eko sliv, 1200 trt sauvignon, 50 kostanjev maronov in mladi nasad aronije. Njihova dopolnilna dejavnost, ki od leta 1998 prehaja v glavni in reden vir dohodka, je proizvodnja naravnih sokov. Sokove pasterizirajo na avtomatski pretočni liniji s toploto iz lesne biomase.
Ko boste s polic Iz domačih krajev pokusili 100 % jabolčni sok kmetije Trstenjak, breskov nektar in grozdni sok, se boste prepričali, da so njihovi sokovi drugačni. Sok je namreč vedno takšen, kakršno je sadje. Zato predelajo čim boljše in optimalno zrelo sadje in pripravijo pravilno mešanico sort, ki daje prijetno in polno aromo ter svež in značilen okus.
Koliko sadja je res dovolj?
Za visoko zbranost in dober spomin ter učinkovito delo lahko veliko naredimo z načinom prehranjevanja. Poleg tega, da obroke pravilno sestavimo, moramo upoštevati tudi količine, način priprave prehrane in število obrokov.
Kakovostni obroki so sestavljeni iz čim manj predelanih živil. Le tako hrana ohrani hranljive snovi, vitamine in minerale.
Zbrali smo nekaj smernic, ki nam bodo pomagale pri pripravi sadnih in zelenjavnih obrokov, da si ne bomo preveč belili glave, koliko je res dovolj.
Prehranske smernice so samo groba ocena, vsak ima drugačne potrebe po hranilih, odvisno od starosti, spola, teže in fizične aktivnosti.
Za primer poglejmo, koliko sadja potrebuje tridesetletnica srednje rasti, ki je zmerno telesno aktivna. Zanjo velja, da potrebuje približno 2.000 kalorij dnevno.
Strokovnjaki bi ji priporočili 2 skodelici sadja in od dve do tri skodelice zelenjave dnevno.
Pri količinah raje navajamo skodelice, ker je bolj oprijemljivo. Pri solati seveda velja, da navadna skodelica ni skodelica, ampak skledica. Tudi pri sokovih smo lahko mirne vesti prepričani, da nekaj sadnih hranil vseeno dobimo, čeprav se bomo morali za dodaten vnos vlaknin in vitaminov potruditi še z nepredelanim sadežem. Pri svežem sadju velja, da je en velik sadež enakovreden količini ene skodelice.
Sadje v kozarcu
-
Sadni obrok za tiste, ki imajo raje sadje v predelani obliki – namesto sklede sadja ponudimo jabolka, borovnice, marelice in jagode malce drugače. Sadje v takšni obliki je odlična popotnica.
Sestavine:
velik širok kozarec, lahko tudi manjši kozarec za vlaganje
nekaj vrst sadja
domač jogurt
mleti lešniki, orehi ali druge oreščkaste dobrote
žlica javorovega ali agavinega sirupa, lahko tudi med
Priprava:
Po občutku naložite nekaj plasti narezanega sadja, jogurta in oreščkov ter zaključite s slastnim sirupom. Lahko posujete s cimetom, vaniljo ali dodate lanena semena, če ste ljubitelj superživil.
Staromodna sadna pita za vsakogar
- Pita iz krhkega testa je vrhunska sladica, ki jo lahko pripravimo iz kateregakoli slastnega sadja. Pito iz domačega sadja bodo gostje želeli pojesti še pred večerjo.
300 g moke
200 g masla
100 g soli
ščepec soli
marmelada
sadje
sladkor
cimet
Priprava:
Hladno maslo narežemo na kosmiče in s sladkorjem in moko hitro ugnetemo krhko testo. Delamo s hladnimi rokami, da testo ostane čim hladnejše, sicer postane preveč gumijasto. Če je testo presuho, pokapljamo z vodo. Testo naj v hladilniku počiva eno uro, nato ga na pomokani deski razvaljamo v krog. Iz ostankov naredimo trakove, ki jih prihranimo za okrasitev pite. S testom obložimo pomaščen pekač in ga z vilicami večkrat prebodemo.
Testo lahko premažemo z marmelado, čez naložimo narezano sadje, posujemo s sladkorjem in cimetom. Po vrhu pite položimo nekaj trakov iz testa in pečemo 50 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Zraven ponudimo kozarec ohlajenega naravnega soka.
Po domače dobrote se lahko odpravite v Mercator, kjer boste na policah, označenih z rdečim srčkom Radi imamo domače, našli različne vrste izdelkov lokalnih dobaviteljev, ki jih odlikuje visoka kakovost.
Preberite še:
Skrivnosti kuharice, ki je svojo mamo še vikala
Pet sladic, ki bi jih moral poznati vsak kuhar
Ste si danes že privoščili zalogaj Dolenjske?
Kako prepoznati sveže domače jajce?
Častno mesto za najžlahtnejše izdelke
Od kod prihajajo najbolj slastna domača živila?
Domači jedilnik za vsak dan v tednu
Na krožniku naj bo večkrat domače meso
Ko smo v Benetke še izvažali maslo
Poletje v kozarcu – kralj med domačimi sirupi
