"Ubili so Benetke in Dubrovnik. Upajmo, da ne bodo tudi Kotorja."

Črnogorsko mesto Kotor v zalivu Boka Kotorska je dolgo živelo v senci večjega "brata" Dubrovnika. Nedvomno je pritegovalo obiskovalce, ne nazadnje sodi v Unescovo dediščino, a še zdaleč ni doživljalo takšnega navala kot najbolj znane destinacije na Jadranu, denimo že omenjeni Dubrovnik ali Benetke.

Skriti dragulj, ki ni več skrit

Kotor so turistični vodniki in spletni portali v zadnjih letih začeli vse pogosteje omenjati kot "skriti dragulj" in seveda so za to skrito mesto kmalu slišali vsi. Tako ga med svoje postojanke že nekaj let uvrščajo velike potniške ladje, ki križarijo po Jadranu, zdaj jih naštejejo že 430 na sezono.

Velikanka z več kot 2.500 potniki v kotorskem pristanišču:

Desetkrat več turistov kot domačinov

Kotorsko pristanišče lahko sprejme štiri takšne ladje hkrati, kar pomeni, da se v obzidano mesto dnevno zlije tudi po deset tisoč turistov. Za primerjavo: v starem mestnem jedru Kotorja živi manj kot tisoč ljudi.

Da gigantske potniške ladje z več tisoč potniki ne sodijo v to okolje, je med drugim prepričan sodelavec Lonely Planeta Peter Dragichevich, ki je pretekli teden na Twitterju objavil fotografijo ene od njih, ki pluje skozi Boko Kotorsko.

"Včeraj so se v zalivu drenjali trije takšni odvratni velikani. Ubili so Benetke in Dubrovnik. Upajmo, da ne bodo ubili tudi Kotorja," je zapisal ob fotografiji.

Da odpiranje vrat množičnemu turizmu ubija mesto, opozarjajo tudi nekateri domačini. Trgovine z živili, frizerstva in drugi lokali, ki služijo predvsem prebivalcem mesta, se zapirajo, nadomeščajo jih prodajalne spominkov in gostinski lokali z dolgočasno, uniformirano ponudbo.

Z ladij se v središče Kotorja, ki ima manj kot tisoč prebivalcev, dnevno vsuje tudi deset tisoč turistov. Foto: Reuters

Spominki iz mesta izrivajo knjigarne, obrtnike in živilske trgovine

"Mesto se je v zadnjih desetih letih zaradi potniških ladij s turisti povsem spremenilo," je za britanski časopis Daily Telegraph dejala Ana Nives Radović, direktorica kotorske turistične organizacije. "Zdaj je v Kotorju že okoli 90 prodajaln spominkov. Po drugi strani se je prejšnjo zimo zaprla naša edina knjigarna, ki je bila prava institucija. Moramo biti iskreni in si priznati, da križarjenja prinašajo negativne učinke."

"Tujega nočemo, svojega ne damo." Titova izjava, zapisana nad vhodom v staro jedro Kotorja, v tem mestu ne drži več. Foto: Nina Vogrin

Podobno je za hrvaško tiskovno agencijo Hina izpostavila tudi Sandra Kapetanović iz kotorske skupine arhitektov, ki se borijo za trajnostni razvoj mesta. "Spreminjamo se v mesto prodajaln spominkov," je dejala in opozorila, da zaradi rasti cen nepremičnin iz središča mesta izginjajo knjižnice, mali obrtniki in trgovine.

Boko Kotorsko uničuje pretirana gradnja

Apetit po zaslužku uničuje tudi okolico Kotorja, kjer je bolj ali manj nenadzorovana gradnja turističnih objektov povsem podivjala. Boka Kotorska postaja prenatrpana s hoteli, apartmaji in tudi nedokončanimi zgradbami, za katere je lastnikom zmanjkalo denarja ali volje.

Zaradi divje gradnje je Unesco grozil, da bo Kotor umaknil s seznama svetovne dediščine. Foto: Reuters

Unesco, ki je Kotor na seznam svetovne dediščine uvrstil leta 1979, tamkajšnje mestne oblasti že več let opozarja, da morajo ukrepati glede pretirane urbanizacije. Predlani so zagrozili celo s tem, da bodo Kotor umaknili s seznama, kar je mestne oblasti vendarle toliko zganilo, da so uvedli moratorij na novogradnje. A ne za dolgo - lansko jesen so ga že umaknili.

Preberite še:

Trendi Središče Ljubljane - le za turiste ali tudi za domačine?

Novice Hrvaški turizem v težavah: gostov več, hotelske sobe pa prazne

Trendi Na črnogorski obali gradijo povsem novo mesto za milijardo evrov #video #foto