SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hrvaški turizem v težavah: gostov več, hotelske sobe pa prazne

10

termometer

Dubrovnik
Turizem je glavna hrvaška gospodarska panoga, ki pomeni 18 odstotkov BDP in več kot 10 odstotkov vseh delovnih mest. Foto: Pixabay

Hrvaški turistični delavci z letošnjo sezono niso zadovoljni. Čeprav so uradne številke boljše kot lani, hrvaški ponudniki turističnih nastanitev tožijo nad praznimi posteljami. Zbudila pa se je tudi konkurenca v severni Afriki.

Potem ko je hrvaški turizem lani dosegal rekorde – v vsem letu so zabeležili 18,5 milijona prihodov turistov in 102 milijona prenočitev, skupni prihodek je bil ocenjen na 11,5 milijarde evrov, so bila za letošnjo sezono pričakovanja visoka.

Za zdaj bi lahko rekli, da jih tudi uresničujejo – po podatkih e-Visitorja Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) je v primerjavi z lani več tako prihodov kot prenočitev. Od januarja do konca julija je bilo v komercialnih in nekomercialnih objektih ter v navtičnem charterju realiziranih 11,1 milijona prihodov in 56,3 milijona prenočitev, kar je šest odstotkov več kot lani.

Večina je bila tujcev, 9,8 milijona prihodov in 49,8 milijona prenočitev, kar je v primerjavi z lani šest odstotkov več, rast opažajo tudi pri domačih turistih, in sicer v prihodih za sedem odstotkov in v prenočitvah za šest odstotkov.

V obdobju prvih sedmih mesecev je bilo največ prenočitev v Istri (15,6 milijona), sledi Splitsko-dalmatinska županija (10,5 milijona prenočitev), Kvarner (10 milijonov),  Zadarska županija (7,5 milijona prenočitev), Dubrovniško-neretvanska  (4,7 milijona), Šibensko-kninska županija (3,7 milijona), Liško-senjska (1,7 milijona), medtem ko je bilo v Zagrebu 1,4 milijona prenočitev. Na celini je bilo, brez Zagreba, realiziranih 597 tisoč prihodov (devet odstotkov več) in 1,2 milijona prenočitev (sedem odstotkov več).

V primerjavi z lani je na Hrvaškem dopustovalo tudi več slovenskih turistov, rast so opazili v prihodih, za dva odstotka, in v prenočitvah - tri odstotke. Slovenci zdaj že tradicionalno največkrat obiskujejo Umag (81.173), Mali Lošinj (48.829), Novigrad (43.783), Medulin (39.938), Rovinj (39.543) in Poreč (36.883), so nam sporočili iz HTZ.

Gariful, Hvar Trendi Zahteve ultrabogatašev na Hvaru: s helikopterjem po tekilo za štiri tisoč evrov

Mediji že opozarjajo na stagnacijo

Čeprav so številke pozitivne, so precej nižje od napovedi hrvaškega ministra za turizem Garija Cappelija, ki je napovedoval desetodstotno rast. Pričakovanih rezultatov niso dosegli ravno v glavni sezoni, julija je bila po podatkih e-Visitorja rast samo dvoodstotna.

Ministra rezultati, slabši od pričakovanih, ne skrbijo, hrvaški mediji pa že poročajo o stagnaciji hrvaškega turizma in njegovi nepripravljenosti na konkurenco, ki se znova prebuja. Turisti namreč spet odhajajo v Turčijo, Egipt in Tunizijo - po navedbah hrvaškega medija index.hr je Turčija v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 50-, Egipt 40- in Tunizija 20-odstotno rast v primerjavi z lani.

Hrvaški mediji ugotavljajo, da turistom ugodna klima, lepo morje in poležavanje na plaži niso več dovolj. Hrvaški mediji ugotavljajo, da turistom ugodna klima, lepo morje in poležavanje na plaži niso več dovolj. Foto: Thinkstock

Sonce in morje nista več dovolj

Hrvaški mediji ugotavljajo, da turistom ugodno podnebje, lepo morje in poležavanje na plaži niso več dovolj, konkurenca v tujini za manj denarja ponuja več, destinacije z letalskimi kartami so cenovno vedno bolj ugodne, zato turisti odhajajo drugam.

V primerjavi s konkurenco so slabši tudi poslovni modeli in pogoji za turistične delavce, ki jih ne znajo zadržati, visoke so tudi turistične takse, ki naj bi se prihodnje leto še dvignile, piše index.hr.

"Mi se s turizmom ne ukvarjamo, nam se turizem dogaja. Ni sistematičnih odločitev, nimamo ne srednjeročne ne dolgoročne strategije. Za primer, letos so nastanitvene zmogljivosti pri zasebnikih prvič višje kot pri komercialnih ponudnikih in ne vemo, kaj naj zdaj," opozarja nekdanji minister za turizem in zdajšnji vodja hrvaškega turističnega združenja (HUT) Veljko Ostojić.

Dodaja še, da ga letošnji slabi rezultati ne presenečajo, bolj ga preseneča minister, ki daje preveč optimistične napovedi.

Pag, Dražica Trendi Kaj početi na Pagu, če vas Zrće ne mikajo #foto

Povečali nastanitvene zmogljivosti

Ker država nima prave strategije za razvoj turizma, se je z nenačrtovano gradnjo turističnih nastanitev v preteklih letih pojavil velik prepad, na eni strani so luksuzni hoteli za najpremožnejše goste, na drugi apartmaji za ljudi, ki si ne morejo privoščiti veliko, manjka pa srednjih nastanitev, ki bi privlačile množice ljudi, te odhajajo h konkurenci, piše Slobodna Dalmacija.

Poleg tega omenjajo še, da se je v zadnjih letih na sploh povečalo število nastanitvenih možnosti. "Samo v mestu Hvar se je število postelj v zadnjih petih letih povečalo za tri tisoč," je dejal direktor HTZ na Hvaru Petar Razović. Tako imajo zdaj 12.500 postelj na dobrih 5.300 prebivalcev. "Očitno smo dosegli svoje meje," je še dodal.

Kot so še zapisali v Slobodni Dalmaciji, turizma ne morejo voditi ljudje, ki se ukvarjajo samo z gosti, temveč strokovnjaki, ki vidijo nove priložnosti, saj se od morja in sonca niso še nikamor premaknili.

Samo v mestu Hvar se je število postelj v zadnjih petih letih povečalo za 3000. Samo v mestu Hvar se je število postelj v zadnjih petih letih povečalo za 3000. Foto: Pixabay

Cene bo treba spustiti

Nekdanji predsednik združenja hrvaških potniških agencij in predsednik uprave Unilinea Boris Žgomba medtem pravi, da razloga za skrb ni, da so letna nihanja običajna, število prihodov in prenočitev se povečuje, slabša je le zasedenost. Kot dodaja, so se v preteklih letih, ko ni bilo prave konkurence, precej razvadili, da je povpraševanje veliko, cene so zato rasle, zdaj pa jih bo pač treba spustiti.

Zaradi slabše konkurence so hrvaški turistični ponudniki lahko dvigovali cene, te pa so zdaj po nekaterih ocenah preveč zasoljene. 40 kun (5,3 evra) za kos feta pice, 40 kun za vrček piva in 20 kun (2,7 evra) za kokakolo je preveč in ljudi to jezi, je za Slobodno Dalmacijo dejal eden od turističnih delavcev.

Se pa hrvaški turizem že sicer spopada s turisti, ki so slabi potrošniki, ti namreč porabijo bistveno manj kot pri konkurenci v Mediteranu. Po podatkih evropskega direktorata za ekonomske in finančne zadeve povprečni turist na Hrvaškem na noč potroši okoli 70 evrov, v Grčiji 90, na Malti dobrih 100, na Cipru okoli 105 ter v Italiji in Španiji približno 110 evrov.

Susak, otok Trendi Osem hrvaških otokov, popolnih za dopust v miru in tišini #foto Hvar Novice Na Hvaru prepovedali plastične ležalnike in reklamne senčnike

Služijo zasebniki

Posebnost hrvaškega turizma vprimerjavi s konkurenco je tudi, da velik del nastanitev ponujajo zasebniki, skoraj polovica turistov na Hrvaškem najema apartmaje pri zasebnikih, četrtina jih kampira in le 30 odstotkov jih dopustuje v hotelih, je pokazala omenjena analiza.

In prav pri zasebnikih se v zadnjem času število prenočitev povečuje, medtem ko hotelirji opažajo upad – pri zasebnikih so v juliju zabeležili 4,4-odstotno rast, pri komercialnih ponudnikih pa dvoodstotni upad.

Za primerjavo, na Malti in Cipru zasebnih ponudnikov prenočitev skoraj ne poznajo, v Grčiji pa pri njih dopustuje slabih 20 odstotkov vseh turistov.

jadransko morje Trendi Jadransko morje vsako leto toplejše

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin