Ponedeljek, 1. 4. 2019, 14.57
5 let
Tajni prostori hotela Jama: kaj se je dogajalo v Postojni? #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
36
Med prvimi smo pogledali v dolgo časa skrit in zamolčan del postojnskega hotela Jama, v katerem so med drugim našli prisluškovalno opremo, kmalu pa bodo prostore odprli za javnost.
Kljub temu, da nam je Marjan Batagelj prostore v hotelu Jama, ki uradno sploh niso obstajali, razkazal 1. aprila, ne gre za prvoaprilsko šalo. Te dni jih bodo namreč odprli za javnost in tako ob Postojnski jami obiskovalcem ponudili še eno turistično atrakcijo.
Gre za skrivne prostore, ki so jih bolj ali manj po naključju odkrili konec leta 2016, ob tehničnem pregledu prenovljenega hotela Jama. "Opazil sem, da ena vrata niso bila zamenjana. Ko sem vprašal, kaj je za temi vrati, so mi odgovorili, da ključa zanje ni," je pojasnil Marjan Batagelj, prvi mož Postojnske jame in hotela Jama.
"Ko smo odprli vrata, smo odkrili vzporedni svet"
"Prežagali smo ključavnico in ugotovili, da v prostoru za vrati ni ničesar, le prazne police. Bila pa so še ena vrata in ko smo odprli še ta, smo odkrili vzporedni svet."
Prostori globoko v drobovju hotela so se izkazali za visokotehnološko telekomunikacijsko vozlišče. V enem od njih je bil prostor za počivanje, v drugem prostor za snemanje in pretipkovanje, v spet tretjem so bile telefonske centrale, med njimi tudi tako imenovana "specialka", neprekinjena povezava z - domnevno - najpomembnejšimi institucijami po državi.
Hotel na izjemni strateški točki
To skrivno "gnezdo" je nastalo ob gradnji hotela, ki so ga odprli leta 1971, in ni povsem jasno, kdo je v teh prostorih vladal, ali so bili to vojaški ali civilni obveščevalci. "Ni pa naključje, da so hotel zgradili tukaj. Jasno, eden od razlogov je Postojnska jama, ki ni imela hotelskih zmogljivosti, obenem pa je to izjemna strateška točka. Čez Ravbarkomando gresta cesta in železnica, tudi glavni telekomunikacijski vod, ki je takrat pomenil prvi stik države z Zahodom," je poudaril Batagelj.
Posnetki vse do leta 1990
"Ali so ljudje vedeli za to? Vsi so vedeli in hkrati ni vedel nihče. Vse je laž in vse je resnica. To je bil čas, ko so vsi vse videli in obenem niso, prisluškovali so, pa ni nihče nič slišal," je dejal Batagelj. "Po osamosvojitvi je nekdo opravil slabo delo, večje aparature so ostale, odnesli so le tisto, kar je bilo mogoče odnesti." Tako je ostal tudi en in edini magnetofonski trak s posnetkom vojaškega pogovora, ostale so odnesli. Ostale pa so škatle, v katerih so bili shranjeni, in te so nosile letnice vse do 1990.
Marjan Batagelj se tudi noče opredeljevati, kaj se je v teh prostorih zares dogajalo. "Toliko nasprotujočih si mnenj, ki sem jih slišal po tem, ko smo to odkrili, nisem doživel še nikoli. Vsak je hotel zgodbo povedati po svoje. Mi pa smo se odločili, da pustimo vsa vrata odprta."
"Naj si vsak ustvari svoje mnenje, kaj se je ali se ni dogajalo"
Zato skrivni prostori odslej ne bodo več skriti, ampak odprti obiskovalcem, ki si bodo lahko sami ustvarili svoje mnenje o tem, kaj se je tam dogajalo. "Mi smo v teh prostorih pustili materialne dokaze, s katerimi si lahko vsakdo ustvari svoje mnenje o tem času, kaj se je takrat dogajalo oziroma se ni. Vsak obiskovalec bo sam ugotovil, ali je bila to laž ali resnica nekega časa," je dejal Batagelj.
"Če bi pojasnjevali, kaj se je tu dogajalo, bi nam lahko vsakdo očital, da smo si to izmislili. Nismo si pa mogli izmisliti prostorov, tistega, kaj smo v njih našli, in pričevanj ljudi. Od tega ne smemo bežati, ker gre tudi za opomin, da se nam to dogaja tudi v današnjem času, le v drugačni obliki. Obsoditi bi morali vse, kar posega v našo zasebnost."
Ogled prostorov, v katere tudi mi nismo smeli stopiti s kamerami in fotoaparati (tudi mobilnim telefonom smo se morali odpovedati), traja okoli uro in pol, nanj se lahko poda skupina do največ šest ljudi, ki so stari 15 let ali več. In potem ko je v vlogi vodnika po prostorih tokrat nastopal Marjan Batagelj sam, zdaj razmišlja, da bi v te čevlje stopil še kdaj.
Med ogledom nočejo namigovati, kaj naj bi se tam dogajalo
"Pravzaprav me je zamikalo, da bi v začetku enkrat na teden sam vodil naključno skupino. O tem vem ogromno, ne nazadnje sem tisti, ki je odprl to Pandorino skrinjico," se je namuznil, "sicer pa želim tudi vodnike naučiti, da bodo pri interpretaciji tega, kar kažejo, verodostojni in da obiskovalcem ne dajejo svojih osebnih pogledov na ta čas. Temu se tudi jaz ves čas izogibam, saj hočem, da si vsak sam ustvari sliko."
In tudi mi vam veliko več ne smemo razkriti. Lahko pa povemo, da je bilo vse, kar se je (ali pa se morda ni) dogajalo v hotelu Jama, pravzaprav "skrito" vsem na očeh.
Preberite še:
36