Torek, 18. 4. 2023, 5.56
1 leto, 7 mesecev
Se vam zdi Hrvaška predraga? Preberite, kaj pravi slovenski strokovnjak za turizem.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
49
Dvig cen je ena očitnejših novosti turizma 2023.
"Dejstvo je, da ponudniki višanje cen upravičujejo z draginjo energentov in posledično vsega, kar potrebujejo za izvajanje svojih storitev. Turisti pa očitno, kljub nezadovoljstvu z visokimi cenami, destinacije še vedno obiskujejo. Pomemben razlog za to je gotovo tudi dejstvo, da ljudje počitnice pač potrebujemo in smo posledično pripravljeni v žep seči globlje, kot bi si želeli ali zmogli," o cenah turističnih storitev na Hrvaškem pravi Emil Juvan s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.
S strokovnjakom za področje turizma Emilom Juvanom smo se pogovarjali o tem, kakšni bodo turistični trendi letošnjega leta, kaj pravi na cene na Hrvaškem, čez katere se mnogi pritožujejo, in kako se v turistični konkurenci drugih držav znajde Slovenija.
"Po covidu se je spremenilo bolj malo"
Juvan pojasnjuje, da se je za obdobje po covidu napovedoval nekakšen "novi turizem", saj naj bi epidemija v turistih in ponudnikih prebudila občutek odgovornosti in novih potreb, s tem pa tudi zanimanje za nove destinacije, a se je v resnici spremenilo bolj malo.
"Res se dviguje 'izpovedna odgovornost' turistov in ponudnikov, ki pa se redko prenese v prakso. Trenutne projekcije, pa tudi vedenje turistov, kažejo, da bodo na kratki rok še vedno prednjačile uveljavljene destinacije, ki pa bodo v lokalnem kontekstu poskušale turiste preusmerjati na manj poznane, manj obiskane lokalne znamenitosti oziroma lokacije. Množičnih premikov ali odmikov od stalnice še ne pričakujemo. To je po svoje tudi razumljivo, saj le uveljavljene destinacije in doživetja lahko naslovijo potrebe potujoče populacije," je pojasnil in dodal:
"Prav tako so že razvite destinacije postavile infrastrukturo in zgodbe, ki jih morajo vzdrževati. Turisti se zaradi občutka varnosti tudi še vračajo k potovalnim agencijam, a te lahko ponujajo to, kar že obstaja in je sistemsko zajeto v globalni distribucijski sistem. Torej tudi če bi turisti izrazito spremenili svoje potrebe, želje in zahteve, te turistično gospodarstvo težko zadovolji, ker ponudba zaostaja. Turisti sicer izpovedno iščejo bolj individualne, intimne zgodbe, destinacije in doživetja, a za zdaj težko najdejo ponudbo za tovrstne potrebe oziroma želje."
"Slovenski turistični trg na Hrvaškem tudi ni edini, zato velja pričakovati, da bodo morebitni izpad slovenskega turističnega trga Hrvatje nadomestili s prihodi z drugih trgov ali pa morda celo z mehanizmom dvigovanja cen," poudarja Emil Juvan.
Dvig cen, tudi na račun draginje, je po njegovih besedah ena bolj očitnih novosti turizma 2023, a turisti bodo, kot je dejal, tudi dvig cen sprejeli, ker potrebujejo "tisti čas za oddih v letu", prav tako zaloge turističnega proračuna iz koronskih časov pri ljudeh še niso pošle. Meni pa, da bodo turisti po drugi strani zaradi naraščanja cen bolj pozorni na kakovost in vsebino:
"Torej bolj bo do izraza prišel občutek 'value for money' oziroma razmerje med ceno in vrednostjo doživetja. Teoretično bi višje cene morale odvrniti cenovno občutljivega turista, a tudi tukaj se pojavi vprašanje 'cenovne kapice', torej kakšna cena je za turista še sprejemljiva. Odgovore na to in druga vprašanja bosta postavili letošnja in prihodnja turistična sezona. Zdi pa se, da je evropski turizem že okreval, vsaj kar zadeva domača evropska potovanja. Nekatere destinacije znotraj Evrope imajo tudi že predkoronske številke turističnega obiska iz Severne Amerike. Le prihodi iz Azije okrevajo nekoliko počasneje."
"Turizem je izjemno odporna panoga"
V zvezi s cenami na Hrvaškem, za katere se na družbenih omrežjih pojavljajo kritike, da so pretirano visoke, pojasnjuje, da je upravičenost teh kritik stvar percepcije in predvsem tudi posledic, ki jih ima na potrošnjo ta percepcija previsokih cen.
"Dejstvo je, da ponudniki višanje cen upravičujejo z draginjo energentov in posledično vsega, kar potrebujejo za izvajanje svojih storitev. Turisti pa očitno, kljub nezadovoljstvu z visokimi cenami, destinacije še vedno obiskujejo. Pomemben razlog za to je gotovo tudi dejstvo, da ljudje počitnice pač potrebujemo in smo posledično pripravljeni v žep seči globlje, kot bi si želeli ali zmogli. Podatki nekaterih potovalnih agencij sicer na splošno kažejo dobre rezultate zgodnjih rezervacij, morda ravno za Hrvaško nekoliko manj kot za druge mediteranske destinacije, kot sta Egipt in Turčija, toda še vedno zadovoljive. Odstotek podražitev gostinskih in turističnih storitev je težko napovedovati, a zakoni ponudbe in povpraševanja nas učijo, da lahko tudi povečano povpraševanje spodbuja dvig cen," je zatrdil in pojasnil še:
"Slovenski turistični trg na Hrvaškem tudi ni edini, zato velja pričakovati, da bodo morebitni izpad slovenskega turističnega trga Hrvati nadomestili s prihodi z drugih trgov ali pa morda celo z mehanizmom dvigovanja cen. Višje cene zmanjšajo prihode, a dosežejo primerljiv priliv iz naslova turizma. Navsezadnje je to tudi eden od priljubljenih mehanizmov spodbujanja trajnostnega turizma, ko z dvigom cen zmanjšamo pritisk povečevanja turističnih prihodov na vire destinacije. Turizem je izjemno odporna panoga. Lahko pričakujemo, da bo več evropskih držav doživelo novo rekordno leto. Žal rekordni obisk ne pomeni nujno tudi rekordnega izplena."
Kaj pa Slovenija?
Slovenija po Juvanovih besedah gradi svoj turistični imidž z zelenim, butičnim turizmom, ki obljublja petzvezdična doživetja, z visoko dodano vrednostjo in nizkim negativnim vplivom na okolje. To načeloma ustvarja zanimanje med ljudmi z višjo oziroma nadpovprečno kupno močjo, ki so manj občutljivi na naraščajoče cene. Torej bi Slovenija praviloma lahko utrpela manj škode na račun draginje ter posledično naraslih cen storitev v gostinstvu in turizmu, poudarja.
Dodaten atribut, ki lahko pozitivno prispeva k turističnemu obisku Slovenije, pa je, kot pravi Juvan, to, da zeleni imidž obljublja bolj individualno in bolj personalizirano ponudbo z manj gneče, kar išče pocovidni turist. V teh dveh pogledih Slovenija torej gradi konkurenčni imidž, ta pa je pomemben v procesu načrtovanja počitnic in odločanja turista pri izbiri počitniške destinacije.
"Turistu tega, kar obljubljamo, še ne zmoremo zagotoviti"
"Vendar tako kot v kontekstu višjih cen tudi pri vlogi imidža v končni odločitvi veliko vlogo odigrajo situacijski dejavniki, zaradi česar imidž ne odigra vedno ključne vloge pri končni izbiri. Turistu je, na primer, lahko zelo pomembno, da ima destinacija veliko neokrnjene narave in obvladljivo gnečo, vendar zaradi cen, razpoložljivega časa, skupine, s katero potuje, slabe prometne dostopnosti in podobno ne izbere destinacije, ki jo želi. Zaradi svojega imidža in doslednega uvrščanja med 'top destinacije' smo torej dovolj in pozitivno prepoznavni, kar je gotovo prednost. Prav tako ustvarjamo imidž države z butično in trajnostno turistično izkušnjo z visoko dodano vrednostjo, kar dodatno sporoča nekoliko višje cene. Imamo torej to, kar turisti danes iščejo in pričakujejo. Vprašanje pa je, kako ponudba ustreza temu imidžu," opozarja Juvan in dodaja:
"Ko turist namreč uvrsti Slovenijo v ožji izbor, začne načrtovati prihod, nastanitev in doživetja, obstaja velika verjetnost, da mu tega, kar obljubljamo, še ne zmoremo zagotoviti. Ocenjujem, da moramo pospešiti razvoj visoko kakovostne turistične infrastrukture in doživetij, ki zagotavljajo to, kar obljubljamo. Nadalje moramo razviti tudi učinkovite distribucijske sisteme, kjer lahko obljubljena doživetja turist kupi oziroma rezervira na preprost način."
"V želji, da je slovenski turizem tudi ekonomsko gledano trajnosten, pa moramo še veliko narediti tudi na področju lokalnih dobaviteljskih verig, in sicer ne zgolj hrane, ampak vsega, kar turizem uporablja in potrebuje, tudi kadrov, s čimer bo večji del turističnega priliva ostal doma," je sklenil.
49