Četrtek, 17. 6. 2021, 8.55
3 leta, 6 mesecev
S kavča na plano
Po poti miru skozi šest muzejev na prostem
Smaragdna reka Soča s svojo izjemno lepoto in očem nadvse prijazno okolico danes v Posočje vabi domače in tuje goste, ki si želijo oddiha od stresnega in hitrega vsakdana. V iskanju notranjega miru se prepuščajo aktivnostim, ki jih ponujajo naravne danosti ali pa le poležavajo ob nabrežju katere izmed idiličnih alpskih rek. Težko si je zamisliti, da govorimo o istih rekah, istih gričih in vzpetinah, ki so bile priča tudi grozljivemu dogajanju, ki je v času Soške fronte potekalo v teh istih krajih.
Spremljajte novo spletno popotniško oddajo S kavča na plano!
Ob svojem obisku Posočja, sta tudi brata Aleš in Igor Novak obiskala enega izmed številnih muzejev na prostem, katerega obisk je v spomin na preteklost, predvsem pa v poklon vsem padlim, brezplačen. V Soški dolini so prvi svetovni vojni posvečena tudi številna obeležja ter pokopališča. Varovanje dediščine soške fronte pa je tudi poslanstvo Kobariškega muzeja, ki obiskovalcem ponuja vpogled v dogajanje, ki je v letih 1915–1917 zaznamovalo življenje slehernega tamkajšnjega prebivalca.
Ostanki prve svetovne vojne. Foto: Getty Images Najstarejša aktivna gorska pehota na svetu
Ob obisku muzeja na prostem sta brata Novak nepričakovana srečala tudi pripadnika najstarejše še vedno aktivne gorke pehote na svetu. Sicer je šlo tokrat le za igralca, ki je upodabljal italijanskega poveljnika, pripadnika enote Alpinov. Ti so bili ustanovljeni že daljnega leta 1872, kot gorska pehota, katere naloga je bila zaščita italijanske severne gorske meje. Na soški fronti so se borili proti avto-ogrskim in nemškim vojaškim enotam.
Alipini pa so imeli še eno posebnost, poznani so bili namreč po posebnem pokrivalu, za katerega so imeli zataknjeno pero. Če so navadni Alpini nosili črno, vranje pero, so tisti s činom stotnika nosili rjavo, orlovo pero. Preverite v videu, kakšnega je nosil vojak, ki sta ga srečala brata Novak.
Pot miru od Alp do Jadrana
Zgodovina nas uči, da se moramo učiti iz preteklih napak in iskati nove, boljše poti. Tako v Posočju danes najdemo pot miru Alpe Jadran, ki povezuje muzeje na prostem, obeležja, pokopališča in še veliko več, saj opozarja na krvavo preteklost te sicer spektakularne pokrajine. Soška fronta se je raztezala od izvira reke Soče pa do Tržaškega zaliva in je tako merila 90 kilometrov, pa vendar pot miru od Alp do Jadrana danes meri kar 230 kilometrov, saj poteka tako na slovenski, kot tudi italijanski strani naše meje z zahodnimi sosedi.
Tudi po pet vhodov v eno barako
Na poti boste našli številne kaverne, ki sta si jih ogledala tudi Igor in Aleš. Gre za lesene barake iz časa prve svetovne vojne. V Soški dolini najdemo kar med 500 in 600 ostankov tovrstnih kavern. Nekatere med njimi so danes očiščene in urejene za ogled. Uporabljali so jih vojaki obeh strani. Vanje so se namreč skrili med nevarnim topniškim obstreljevanjem, da bi se bolje zaščitili pred vsemi vrstami letečih delcev.
Vojaška kaverna na Batognici. Foto: Getty Images
Če se je velikost kavarn gibala v izmeri enosobnega stanovanja, je vseeno imela veliko več vhodov. Govorimo tudi o štirih ali petih vhodih. To je omogočilo hitrejše kritje vojakov v primeru nenadnega obstreljevanja.
Kar šest muzejev na prostem
Pot miru Alpe Jadran povezuje šest muzejev na prostem, in sicer Ravelnik in Čelo pri Bovcu, Zaprikraj nad Kobaridom, Kolovrat, Mrzli vrh in Mengore nad Tolminom. Na pot se lahko podate sami ali pa se odločite za vodene oglede. Nekateri deli so primerni tudi za kolesarske ture. Celotna pot je označena z informacijskimi tablami in količki s prepoznavno markacijo.
Dolina Soče ponuja številne kolesarske poti, tudi za družine. Foto: Getty Images Za lažjo odločitev, smo za vas pripravili hiter pregled vseh šestih muzejev:
Krožna pot povezuje obnovljene strelske jarke, bunkerje, kaverne, mitralješka gnezda in rekonstrukcije barak. Po se začne v bližini pokopališča iz prve svetovne vojne, ki je od Bovca oddaljeno približno kilometer in pol.
Trajanje: 1 ura
Zahtevnost: nezahtevno
Strelski jarki, muzej na prostem. Foto: Getty Images
Z izhodiščem v Kalu-Koritnica se vzpnete na hrib Svinjak, od koder se razprostira čudovita Bovška kotlina. Pot vas vodi do večje topniške utrdbe, ki jo je zgradila avsto-ogrska vojska.
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: nezahtevno
Gora Svinjak. Foto: Getty Images
Muzej na prostem predstavlja dobro utrjeno prvo italijansko obrambno črto. Gre za celodnevni izlet, ki vas bo popeljal skozi strelske jarke, mimo kavern, topniških in minometnih položajev, ostankov barak in bunkerja.
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: srednje zahtevno
Muzej na prostem Zaprikraj. Foto: Getty Images
Na desnem bregu Soče, med Kobaridom in Tominom najdemo greben Kolovrat, ki predstavlja izjemen pogled na nekdanje bojišče Soške fronte. Muzej se nahaja na obeh straneh meje, od drugih pa ga loči tudi nekaj detajlov pri gradnji kavern, ki se razlikujejo od drugih.
Trajanje: 1–2 uri
Zahtevnost: nezahtevno
Razgled na Tolmin. Foto: Getty Images
Tudi ta krožna pot obiskovalcem nudi čudovit razgled na območje nekdanjega bojišča. Do muzeja na prostem vodi več poti, najlažja pa je pot z izhodiščem iz vasi Krn.
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: srednje zahtevno
V bližini Mosta na Soči se začne pot na še zadnji muzej na prostem, Mengore. Gre za prvo obrambno črto avstro-ogrske vojske na Tolminskem. Mengore predstavljajo eno od lokacij, od koder je uspel prodor avstro-ogrske in nemške vojske proti italijanski vojski, ki so jo uspešno potisnili vse do reke Piave.
Trajanje: 2–3 ure
Zahtevnost: nezahtevno