Sreda, 3. 6. 2015, 15.56
5 let, 6 mesecev
Makalonca, legendarno zbirališče ob Ljubljanici, spet živi (foto)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Ljubljanska Makalonca je bila kot del Plečnikove dediščine razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, z novim najemnikom pa tik pred poletno sezono spet odpira svoja vrata.
Po Makalončinih polžastih kamnitih stopnicah navzdol se nam odpre nov pogled na breg Ljubljanice in Stare Ljubljane, na lokal s polstoletno tradicijo pa meče senco nova Ribja brv, ki povezuje Kongresni trg prek Gerberjevega stopnišča in Hribarjevega nabrežja z Ribjim trgom na drugem bregu Ljubljanice.
Makalonca je bila po Plečnikovih načrtih najprej načrtovana kot pristan, pred slabimi 50 leti pa je postala lokal. Legendarna je bila tudi Makalončina ladjica, ki pa je zdaj ni več. Na vodi ostaja nekoliko večji splav, prevlečen z lesom. Makalonca se z notranjim delom in s tremi vrtovi – splavom na sredini ter levim in desnim krakom skriva tik nad reko, bližje vodi kot katerikoli drug lokal v središču prestolnice, sprejme pa okoli 200 gostov.
A njeno ime ni naključje. Ljudsko pravljico o Makalonci je med drugo svetovno vojno ubesedil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, po njej pa je ime dobil tudi legendarni lokal. Zgodba, ki jo uvrščamo v zakladnico slovenskega ljudskega pripovedništva, govori o kraljični Makalonci in kraljeviču Petrusu, ki bosta imela vlogo tudi v prenovljenem baru.
Ker gre za kulturno dediščino, novi najemniki ob prenovi bara niso preveč posegali v prostor. Kot nam je zaupal Jaka Peterca, vodja trženja, so ohranili surove stene in stebre, pohištvo pa izbrali v umirjenih tonih, da pride do izraza Plečnikovo delo.
A velika Slovenca sta sodelovala že prej. Plečnikov ni le prostor, slovenski arhitekt je pravzaprav v celoti oblikoval prav Finžgarjevo knjižico pravljic Makalonco.
Citati Finžgarjeve zgodbe so mesto našli tudi v prenovljenem baru – na njegovih stenah in v menijih, ob vinski karti tako najdemo napis "Ob dobrem vinu smo se zasedeli" in pa nekoliko bolj nagajiv "Ali se bova za šalo poigrala?", po glavnih junakih pa imena nosijo tudi burgerji, novost v ponudbi.
Kot je povedal Jaka Peterca, ki je poskrbel tudi za Makalončino zgodbo, od slovenskih dobaviteljev naročajo skoraj vse sestavine, iz katerih delajo burgerje – sicer ameriško pogruntavščino, ki je zadnja leta pri nas vedno večji hit. V Makalonci bodo stregli tudi zajtrke, nekoliko bolj slovenske, prav tako domačih dobaviteljev – jogurt, jajca in zelenjava so s slovenskih kmetij.
Nove delovne uniforme natakarjev v rdeče-beli ohranjajo slovenski duh, ekipa pa je po izobraževanju seznanjena tudi z zgodovinsko vrednostjo bara od arhitekta Jožeta Plečnika do Finžgarja, ki jo bodo lahko prenesli turistom.
Ena od novosti je Makalončin servis, voziček, s katerim bodo kuhanji na tržnico hodili po sestavine za burgerje in zajtrke.
Lokacija skozi svojo zgodovino ni združevala samo Ljubljančanov, ki jim je v spominu ostala tudi po filmu Poletje v školjki, ampak tudi turiste. Ti lahko Ljubljano z Makalončine terase vidijo tudi z druge perspektive, saj je dostop do reke mogoč le tam, ob kozarcu Makalončinega domačega piva pa si bodo prvi gostje že v soboto lahko na platnu, obešenem na drugi breg reke, ogledali projekcijo lige prvakov.
Žar v Makalončini novi kuhinji bodo prvič zakurili v prihodnjih dneh, bar bo obratoval do ene ure zjutraj. Glasbeni program, ki so ga obljubljali v razpisu, je še vedno v načrtu, a ga bodo dopolnjevali postopoma.
