Sobota, 24. 3. 2018, 20.30
6 let, 7 mesecev
Tako je videti, ko v tvoje življenje vstopijo navihane trojčice #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Si predstavljate, da bi se po prvem otroku odločili še za enega, da bi prvorojenec dobil bratca ali sestrico, potem pa ne bi dobili ne enega, niti dveh, ampak kar tri otroke? Prav to se je zgodilo Maji in Robiju, ki sta se po sinu Brinu razveselila še enojajčnih trojčic Vite, Zale in Ele.
Družina Lončarič
Včasih življenje prinese nepričakovane stvari. Celo takšne, za katere si prepričan, da se tebi ne morejo zgoditi. Oziroma nanje sploh ne pomisliš. Nekako tako je življenje presenetilo Majo in Robija Lončarič, simpatična zakonca iz Vitanja, ki sta starša osemletnega fantka Brina ter petletnih trojčic Vite, Zale in Ele.
"Novica, da bova dobila tri otroke, je bila velik šok. V drugo sva se namreč precej trudila zanositi. Testi nosečnosti, ki sem jih delala vsak mesec, so bili kar naprej negativni. In potem se je končno enkrat zgodilo, zagledala sem tisti težko pričakovani plus. Nato pa je na ultrazvočnem pregledu sledila res nepričakovana novica. Videlo se je namreč, da imam v maternici tri zarodke," pripoveduje Maja.
Novinarka: Eva Doljak/Video: Planet TV
Deklice so se rodile v 32. tednu nosečnosti s carskim rezom.
Enojajčne trojčice presenetile tudi zdravnike
Seveda je bila prva misel, ki je prešinila Robija in Majo, ali bo z vsemi tremi zarodki vse v redu ter ali bo lahko Maja donosila in kasneje rodila tri zdrave otroke. "Pravzaprav sva veljala kar za nekakšen medicinski fenomen. Še zdravniki v porodnišnici v Ljubljani, kjer so vodili Majino večplodno nosečnost, najprej niso mogli verjeti svojim očem. Najprej so naju kakšnih petkrat zapored vprašali, ali sva res povsem naravno zanosila, brez umetne oploditve, brez kakršnihkoli hormonskih pospeševalcev ovulacije. In ko sva povedala, da je bila zanositev res povsem naravna in da Maja ni jemala nobenih tablet, so bili povsem brez besed. Enojajčni trojčki, spočeti po naravni poti, so namreč tudi v svetu velika redkost, pri nas pa sploh veljajo za medicinski fenomen," pojasni Robi.
"Na začetku nismo nikamor prišli, ker so nas ves čas ustavljali in hoteli klepetati z nami," pove Maja.
Zdravniki so jima predstavili tri možnosti, sta pojasnila. Mogoče je bilo, da bo z vsemi tremi zarodki vse v redu, a možnosti za to so bile majhne. Lahko bi se odločila splaviti en zarodek, vendar bi v tem primeru obstajala nevarnost spontanega splava tudi preostalih dveh zarodkov. Lahko pa bi se odločila za popolno prekinitev nosečnost. Drugi dve možnosti nista prišli v poštev, odločila sta se nadaljevati nosečnost in tudi zdravniki so ju pri tem podprli. Ves čas nosečnosti so jima stali ob strani ter bedeli nam Majo in nerojenimi deklicami.
"Vsak pregled je bil živčna vojna. Vsakič sva se bala, da bova slišala slabe novice, da se je s katerim od otročkov kaj zgodilo. Ampak vsakič so bile novice spodbudne, deklice so se odlično držale," pripoveduje Robi. Maja dodaja, da je sicer ves čas nosečnosti ostajala pozitivna: "Nikoli nisem razmišljala, kaj vse lahko gre narobe. Ves čas sem ostajala pozitivna in nekako čez nosečnost šla z mislijo, da bo vse v redu. Tudi počutila sem se super. Edina razlika je bila, da sem v trebuhu namesto enega imela tri otroke."
Deklice so navihane in bratu Brinu rade tudi ponagajajo.
Deklice je Maja rodila v 32. tednu nosečnosti s carskim rezom
Ob rojstvu so bile drobne, a dobro razvite, nekaj dni so preživele v inkubatorju, niso pa bile v smrtni nevarnosti. Ela je bila najbolj drobna. Velika je bila le 43 centimetrov, tehtala pa 1.235 gramov. Malce večja je bila Zala s 43 centimetri in 1.560 grami. Največja je bila Vita – imela je 45 centimetrov in 1.790 gramov.
"Moram priznati, da me je pogled na ta drobna bitja malo prizemljil. Ko sem videla, kako majhne so, sem se zavedla, da bo treba pa te drobne, krhke štručke malo drugače prijemati, hraniti, previjati. Sploh hranjenje je bilo na začetku velik izziv. Potem ko sem si načrpala mleko, smo jih hranili po stekleničkah, ampak paziti je bilo treba, da se jim ni zaletelo, da jim ni padala saturacija," se spominja Maja.
Maja kljub temu, da ima doma štiri otroke, opravlja delo s polnim delovnim časom.
Pri treh letih za mimoidoče še vedno fenomen
Danes so deklice stare že tri leta in skrb zanje je veliko lažja. So pa ljudem, ki jih videvajo na cesti, še vedno zelo zanimive. Velikokrat jih ustavljajo in sprašujejo, ali so res enojajčne trojčice ter kako je bilo med nosečnostjo in ko so bile še dojenčice.
"Saj ne, da nama je težko odgovarjati na vsa ta vprašanja, ampak če se okrog tebe zbere gruča ljudi ali te ustavljajo na vsakih nekaj korakov, je malo neprijetno. Sploh na začetku nismo nikamor prišli, ker so nas ves čas ustavljali in hoteli klepetati z nami," povesta zakonca Lončarič. "Zdaj je vseeno malce manj tega. Ko so bile še dojenčice in smo imeli tisti veliki voziček s tremi košarami oziroma lupinicami, smo pa sploh bili atrakcija."
Zala, Vita in Ela, ko so bile še dojenčice.
Maja opravlja službo s polnim delavnim časom
Čeprav ima doma štiri otroke, Maja vsak dan hodi v službo, in to za osem ur. "Svojo službo imam rada in z veseljem jo opravljam, zato sem se odločila, da se vrnem in ne ostanem doma. Pa tudi finančno je seveda lažje, če sta dve plači, ne samo ena. Punčke in Brin so ta čas v vrtcu, ker se mu zdi vrtec koristen za otroke. Tam se družijo z vrstniki in veliko naučijo. Osebno se mi zdi veliko bolje, da sem z otroki tistih nekaj ur popoldne. V teh nekaj urah sem res z njimi in se jim povsem posvečam, če bi bila ves čas doma, pa bi bila morda slabe volje in z mislimi nekje drugje," pravi.
Priznava tudi, da so ji v veliko pomoč njeni, predvsem pa Robijevi starši, ki živijo v spodnjem nadstropju hiše. Tašča velikokrat skuha in popazi na otroke, predvsem kadar so bolni in kadar si želita z Robijem vzeti nekaj časa zase ali pa iti vsaj v miru v trgovino. "Nisem supermama, ne morem vsega urejati sama ... Priznam. Imam babico pri roki, ki nam pride zelo prav, sploh kadar so otroci bolni. Poleg tega mi velikokrat tudi pomaga pri kuhi. Dodaten par rok pride vedno prav," še pove.
