Ponedeljek, 12. 2. 2018, 19.51
6 let
"Ne zdržim brez seksa, zato si moram nujno najti ljubico" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,05
10
Bralec Veroniko sprašuje, kaj naj naredi, saj v njegovem zakonu ni spolnih odnosov. Imel je že ljubico, a sta se razšla. Zdaj si želi novo, saj pravi, da starosti ne more dočakati brez spolnosti.
Pozdravljeni ga. Veronika.
Rad bi vam opisal svoje težave in vas prosil za vaše mnenje, kaj storiti.
Z ženo sva poročena 21 let in imava dve odrasli hčerki. Težava je v tem, da je najin zakon zadnjih cca šest let praktično brez spolnih odnosov.
Najprej sem jaz v službi spoznal ljubico, s katero sva se dobivala približno dvakrat mesečno in pri tem nepopisno uživala. Že na začetku sva se dogovorila, da sva samo ljubimca. Ona je samska in stara 33 let, jaz pa poročen in star 45 let. Od takrat je bilo meni čedalje manj do spolnosti z ženo.
V zadnjih dveh letih pa sva se z ljubico očitno zaljubila drug v drugega, zato je želela, da sem samo njen, da se preselim k njej in da imava otroka. Tega sem se ustrašil in nisem si upal narediti odločilnega koraka, čeprav si zelo želim biti z ljubico. Preprosto preračunavam in mislim na ekonomske posledice, zato se nisem mogel odločiti. Doma imamo tudi manjše podjetje, od katerega vsi malo živimo, tako da ne moremo iti narazen. Tako zadnji dve leti močno trpiva tako jaz kot tudi ljubica, s katero sva se nazadnje srečala septembra lani. Od takrat sem ji samo dvakrat pisal in ji povedal, da jo pogrešam.
Ona me je po novem letu poklicala in mi povedala, da je zdaj srečna in da ima fanta pri sebi doma. To me je čustveno čisto zlomilo, tako da se še do danes nisem mogel pobrati. Prek spleta iščem novo ljubico, ob kateri bi lahko pozabil prejšnjo in ji tudi povedal, da imam zdaj tudi jaz novo ljubico, a to se žal še ni uresničilo. Preprosto je ne morem pozabiti, saj se mi je zakoreninila v srce. Mislim pa, da nikoli več ne bo moja, čeprav si to neizmerno želim.
Moram povedati, da tudi ženi zadnji dve leti ni več do spolnosti. Pravi, da se sprosti samo v službi, kjer kar pogosto hodijo po službi na zabave. Jaz sem zaprt vase in trpim doma. Bojim se, da bom zato še zbolel. Konec leta sem jo peljal na dopust, kjer sva poskusila s spolnostjo, a je bilo slabo. Jaz sem zelo težko doživel vzburjenje, ona se sploh ni navlažila. Preprosto nobenemu ni več do drugega. Ko sem bil z ljubico, erekcija ni bila noben problem, z ženo pa ne gre več. Jaz si neizmerno želim spolnih odnosov. Ne morem biti do starosti brez spolnosti, zato si moram nujno najti novo ljubico. Začenja me najedati psiha in zelo sem nesrečen. Kaj mi svetujete?
Hvala in lep pozdrav.Preberite še ostale Veronikine nasvete:
- "Počutim se kot dekle na poziv" #VeronikaSvetuje
- ''Res ne vem, kaj naj naredim''
- "Ves čas mislim nanj, počutim se kot najstnica"
- "Fantje se mi zdijo kot moj oče, pač niso mi namenjeni"
- Veliko sem med ljudmi, a partnerice ne najdem
Spoštovani g. Marjan.
V življenju se je včasih zelo težko zazreti vase in si priznati kakšne stvari, še posebej če gre za neuspeh, za propad, za konec nečesa. Pa tukaj nimam v mislih zgolj partnerskega odnosa. Tukaj mislim tudi na poslovne odločitve, prijateljstva, različne življenjske odločitve. Izredno težko in boleče je nekaj končati. Še posebej, če si v to verjel, če si si tega močno želel. Si priznati, da je konec, in temu koncu dejansko konec tudi narediti je drug svet. Je nekaj popolnoma novega in predstavlja strah pred neznanim. Ta strah ljudi pogosto drži v statusu quo, v nečem, kar je poznano, žal pa v večini primerov tudi destruktivno vpliva na ljudi.
Tudi vas je strah. Strah narediti korak naprej, čeprav se zavedate in si priznavate, da niste srečni, da niste čustveno in spolno potešeni, kar očitno ni nobeden od vaju. Kako dolgo vztrajati v odnosu oziroma kdaj (če sploh) ga prekiniti, je seveda povsem vaša odločitev. Je pa ostajati v odnosu zaradi skupnega podjetja oz. denarja samo eden izmed izgovorov, ki prikrivajo strah pred nadaljnjimi težkimi in negotovimi koraki.
Ne trdim, da denar v življenju ni pomemben. Vsekakor je tudi sredstvo za preživetje in sredstvo za razvajanje. Vendar vse svetovne dolgotrajne raziskave kažejo, da je za splošno zadovoljstvo, občutek izpopolnjenosti in sreče pri človeku daleč na prvem mestu dober partnerski odnos. Če med dvema ni občutka ljubljenosti, sta lahko na najlepšem delu sveta ob najboljši hrani, najboljšem kozarčku vina, spita na božanski svilnati odeji, pa bosta v sebi prazna, žalostna, neizpolnjena. Moje mnenje je, da denar lahko vedno ponovno zaslužiš, težje pa je obuditi mrtve občutke v partnerstvu. Želeti, hrepeneti, občutiti strast do nekoga. Ko teh občutkov več ni, jih ni.
Zato v takih primerih prihaja do dogovorjenih odprtih zvez, kjer dva vesta za ljubimkanje drug drugega ali pa se delata, da ne vesta. V mnogo primerih si tega celo želita. Želita si dobiti spolnost drugje, da le ne bi prišlo do kakšne pobude doma. Umisliti si ljubico oziroma ljubimca v takem stanju pa je seveda v mnogo primerih slaba odločitev na dolgi rok. Zakaj? Zato, ker se slej kot prej zgodi nekaj takega, kar se je zgodilo vam. Čustva se začnejo poglabljati in nečesa, za kar ste mislili, da boste lahko v nedogled nadzorovali, kmalu ne morete več. Dovolj je, če si ena stran želi več oziroma drugače. Biti malo tu, malo tam in nikjer v celoti se tako sprevrže v biti nikjer in popolno izgubo samega sebe.
Pišete, da vztrajno iščete novo ljubico. Še dobro, da je (še) niste našli. Upam, da je tudi ne boste. Zakaj? Ker mislim, da ni osebe na svetu, ki bi se strinjala s tem, da je nadomestek za prebolevanje nekoga drugega ali - še huje - sredstvo za vzbujanje ljubosumja ljubice v vašem primeru.
Gospod Marjan, mislim, da je čas, da se ustavite in vprašate, kaj si želite od življenja, ki ga živite. Kako ga želite (pre)živeti? Pod kakšno vsebino svoje knjige se želite podpisati? Bodite iskreni do sebe in drugih. Ko boste imeli odgovore na dlani, pa bo čas, da začnete razmišljati, kako do ciljev priti. Torej izbrati pot, po kateri pa bo treba nato kljub strahu začeti tudi hoditi in jo premagovati.
Lepo vas pozdravljam,
Veronika
Kaj pa menite vi? Napišite v komentarje.
10