Petek, 11. 4. 2025, 15.52
1 dan, 3 ure
Ljudje s temi tremi lastnostmi so bolj nagnjeni k varanju

Katere so tri lastnosti ljudi, ki so najbolj nagnjeni k nezvestobi in varanju?
Strokovnjaki so izpostavili tri osebnostne lastnosti, ki jih običajno povezujejo z večjo nagnjenostjo k nezvestobi (varanju).
Zvestoba je eden najpomembnejših vidikov razmerja. Če nekdo v razmerju vara, to seveda razbije zaupanje in občutek varnosti v odnosu, tovrstno početje pa poleg občutkov prizadetosti, izdaje in neizmerne žalosti, ki jih doživlja prevarani partner, prizadenejo tudi ožjo družino in otroke (če so ti že v odnosu).
Varanje v katerikoli obliki lahko resno poškoduje odnose. Lahko je fizično (spolna nezvestoba), čustveno (globoke romantične povezave zunaj prvotnega razmerja) ali spletno (spogledovanje ali intimne izmenjave prek interneta). Številni pari si zaradi nezvestobe težko opomorejo, zato v mnogo primerih to pripelje do ločitve. Če se tovrstna razmerja ohranijo, pa so pogosto zaznamovana z nesrečo, negotovostjo in čustveno oddaljenostjo.
Strokovnjaki so izpostavili tri ključne psihološke lastnosti, ki jih običajno povezujejo z večjo nagnjenostjo k nezvestobi (oz. varanju):
Narcisoidna nagnjenja
Narcisoidni posamezniki so nagnjeni k nenehnemu iskanju občudovanja in potrditve. Če v osnovnem partnerskem odnosu od partnerja ne prejemajo dovolj pozornosti, jo taki posamezniki poiščejo drugje, da bi pomirili svoj ego. Kot pravijo psihologi, je to zato, ker se narcisi kljub zunanji samozavesti še vedno močno zanašajo na zunanjo potrditev. Ne glede na to, koliko jim partner da, se jim morda to ne zdi dovolj.
Narcisoidni posamezniki imajo tudi napihnjen občutek lastne pomembnosti in prednost pred partnerjevimi potrebami pogosto dajejo lastnim. V odnosih spolni narcisi kažejo upravičenost, nizko empatijo in občutek superiornosti, zlasti v spolnem kontekstu. Manipulirajo z drugimi, da bi izpolnili svoje želje, pri čemer se zelo malo ozirajo na čustva svojega partnerja.
Takšni posamezniki seks uporabljajo za krepitev svojega ega in ne za gradnjo intimnosti. Njihova potreba po potrditvi lahko vodi v nezvestobo, saj iščejo potrditev pri več partnerjih. Nagnjeni so k prepričanju, da so dobri ljubimci ne glede na izkušnje svojega partnerja. Njihove sebične težnje jih ženejo k iskanju takojšnjega užitka ne glede na posledice, ki jih to utegne povzročiti. Zaradi pomanjkanja empatije takšni posamezniki varajo brez obžalovanja in kesanja.
Nizka samozavest
Za nekatere posameznike sta lahko prav nizka samozavest in negotovost gonilna sila za varanje, saj z njim iščejo zunanjo potrditev in občutek zaželenosti. Kot ugotovljajo psihologi, je paradoksalno prav to, da ko z nezvestobo poskusijo povečati lastno vrednost, s tem na koncu škodujejo drugim in pogosto tudi sebi.
Da bi omilili intenziteto napada nase in še bolj zaščitili svojo samopodobo, takšni posamezniki pogosto zmanjšujejo pomen svojih prestopkov, so hinavski in za svojo nezvestobo ne prevzamejo odgovornosti.
Nekateri posamezniki varanje uporabljajo tudi kot način za to, da se počutijo bolj dominantne in superiorne, saj s tem nadomestijo pomanjkanje samozavesti. Kot še ugotavljajo psihologi, jih njihova psihološka potreba po nadzoru vodi k manipulaciji in izdaji, pri tem pa ne upoštevajo čustvene bolečine, ki jo povzročajo svojemu partnerju.
Strah pred ranljivostjo in čustveno intimnostjo
Nekateri posamezniki se zelo težko čustveno odprejo, sprostijo in so odprti v razmerju do svojih partnerjev. Za take je prav varanje način, da se izognejo čustveni bližini. Ker se bojijo ranljivosti, raje sabotirajo lastne odnose z iskanjem zunanjih povezav, ki zahtevajo malo ali nič čustvene intimnosti.
Takšne osebe še posebej v času konfliktov v svojem primarnem odnosu zaradi tesnobe in strahu pred zavrnitvijo potrditev in odobravanje iščejo pri drugih in zunaj odnosa. Radi se zapletajo v odnose zunaj primarnega razmerja, saj ti zahtevajo malo ali pa nič čustvenega vložka. Prav tovrstni priložnostni odnosi jim omogočajo ohranjanje površinskih povezav in tako se izognejo globljemu čustvenemu delu, ki pa je nujno potrebno za zdrav partnerski odnos.
Ker v zunanjih odnosih tovrstni posamezniki ne izzivajo svojih čustvenih zidov, se na ta način izogibajo spopadanju z lastnimi ranljivostmi, strahom pred zavrnitvijo ali preteklimi ranami, ki bi lahko bile vzrok za njihovo vedenje.
Zgornje lastnosti ne opredeljujejo posameznikove sposobnosti za spremembo
A čeprav lahko prej omenjene lastnosti, kot opozarjajo strokovnjaki, povečajo verjetnost varanja, pa ne opredeljujejo človekove sposobnosti za spremembo. Kot poudarjajo psihologi, lahko samozavedanje, odprta komunikacija in strokovna podpora posameznikom pomagajo, da se osvobodijo destruktivnih ciklov in zgradijo bolj zdrave in izpolnjujoče odnose. Pri tem pa je treba poudariti, da predanost (oz. zvestoba) ni le upiranje skušnjavi, ampak gre za aktivno negovanje čustvene intimnosti, zaupanja in medsebojnega spoštovanja.