Torek, 14. 2. 2023, 5.57
1 leto, 2 meseca
Na valentinovo, dan zaljubljencev, se začne prebujati narava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
2
14. februar je zadnjih 30 let tudi pri nas vse bolj uveljavljen kot valentinovo, praznik zaljubljenih, na katerega nas v trgovinah in gostinskih lokalih opominjajo že vse od začetka februarja.
Sveti Valentin je bil rimski duhovnik, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju. Cesar ga je obsodil na smrt, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom.
Čaščenje svetnika se je hitro razširilo po Evropi. Ker njegov god največkrat sovpada s predpustnim časom, ki je bil po ljudskem izročilu namenjen porokam, so se mu priporočali mladoporočenci. Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, ko je 14. februar po izročilu pomenil dan, ko se ptički ženijo.
V Sloveniji sicer ptičjo "ženitev" praznujemo 12. marca, na gregorjevo, medtem ko god svetega Valentina slovenska kulturna dediščina pozna kot dan, ko se začne prebujati narava. Od tod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin.
Najstarejše ohranjeno ljubezensko pismo za valentinovo v Angliji je najverjetneje pismo plemkinje Margery Brews zaročencu Johnu Pastonu iz februarja 1477. Hranijo ga v Britanski knjižnici v Londonu. Margery Brews je v njem izbranca omenila kot "nadvse ljubljenega valentina".
V Ameriko so izročilo valentinovega prinesli angleški izseljenci v 19. stoletju, od tam pa se je kasneje v procesih globalizacije razširilo v druge dele sveta.
Oglejte si še:
2