Petek, 16. 10. 2015, 13.56
2 meseca, 1 teden
Gremo na izlet! Na trgatev oljk.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Če hodimo na trgatve in obiranje mandarin, zakaj se ne bi udeležili trgatve oljk? Pravi Istran bi nas takoj popravil: obiranje ali trgatev? Namreč obira se lahko že prej, bolj za vlaganje plodov, trgatev pa nastopi, ko so plodovi na drevesih zreli v tej meri, da je pridelek treba pospraviti.
Kot velja pri vseh trgatvah, je začetek tudi pri trgatvi oljk odvisen od vremena in od sezone do sezone. Najpogosteje se začne nekje proti koncu oktobra.
V slovenski Istri se zaradi hladnejšega podnebja začne prej in tudi prej konča, je pa tudi eno najsevernejših področij, kjer oljka še uspeva.
Ker se mora za svoj obstoj in preživetje še posebej potruditi, iz zemlje res potegne kar največ, kar se pozna na kakovosti olj, za katere naši oljarji prejemajo najprestižnejša priznanja.
Obstajajo viri, ki pravijo, da se je v slovenski Istri oljka pojavila že vsaj 200 let pred našim štetjem, torej je bila tu že v rimskih časih.
Olje je tedaj predstavljajo pomemben gospodarski vir, besedna zveza tekoče zlato torej ni brez pomena. Danes je v Sloveniji prek 1.300 hektarjev oljčnih nasadov.
Pri nas je okoli 1.000 oljkarjev, vendar je večina med njimi ljubiteljskih, to pomeni, da imajo lahko le po nekaj dreves na domačem vrtu.
Okoli 65 med njimi jih stiska ekstra deviško oljčno olje, ki velja za najkakovostnejše.
Kako se lotiti obiranja oljk?
V vasicah slovenske Istre, na Goriškem in v Brdih bo nemalo priložnosti, da se oktobra in novembra pridružite in pomagate pri obiranju oljk. Ponekod jih obirajo strojno, vendar bodo roke prav prišle, kjer jih pobirajo še na star tradicionalen način.
V mladih nasadih se jih nabira v oprtane platnene vreče, ki jih imenujejo balige, sicer pa jih pobirajo v mreže, ki jih je treba skrbno in pravilno razporediti pod drevesi. Tudi samo premikanje po mrežah je svojevrstna umetnost, da se ne zaplete in da se ne hodi po plodovih.
Plodovi, ki padejo na tla, so običajno črvivi, hitro splesnijo in grenijo, zato se takih ne pobira, ker pokvarijo olju okus.
Obrane plodove se je nekoč streslo v torklje, kjer se jih je prešalo, da so pridobivali olje. Danes se jih da ogledati kot del muzejskih zbirk, sodobne torklje pa delujejo na principu, da "mesijo" maso.
