Ponedeljek, 24. 6. 2024, 21.58
3 dni, 3 ure
Intervju z ustanoviteljema športne znamke Aeon Athletics
Par, ki stoji za priljubljeno znamko Aeon: Če bi vedela, kaj naju čaka, bi dobro razmislila #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,01
Nastja Možič in Anže Bukovšek sta se spoznala v začetku leta 2018.
Oblačila znamke Aeon Athletics, ene najbolj priljubljenih športnih znamk pri nas, so že nekaj let del garderobe marsikaterega športnika. Nosijo jih številni znani Slovenci, pa tudi tuje vplivnice in manekenke. Kot pravita ustanovitelja, se njihovi izdelki od drugih razlikujejo v tem, da si za razvoj določene kolekcije vzamejo res veliko časa. "Če bi samo kupovali produkte in jih preprodajali pod svojo blagovno znamko, bi naju bilo sram," sta Nastja Možič in Anže Bukovšek povedala v intervjuju za Siol.net, v katerem sta razkrila tudi, kaj si mislita o konkurenčnih podjetjih in trenutnem navdušenju nad slovenskimi pajkicami.
"Družine si želiva, ampak je trenutno okolje preveč stresno in nasičeno, da bi bil zdaj čas za to," sta povedala v intervjuju.
Sedemindvajsetletna Štajerka in Primorec, ustanovitelja ene najbolj priljubljenih znamk športnih oblačil pri nas. Idejo za ustanovitev lastnega podjetja Aeon Athletics sta dobila še v času študija in decembra 2019 lansirala prve produkte, ki jih že več kot štiri leta nosijo tako profesionalni kot rekreativni športniki. Poklicna kineziologa in športnika že celo življenje sta danes zelo uspešno primorsko podjetje ustanovila brez podjetniškega znanja in s ciljem, da se uvrstita v vrh evropskih športnih znamk, kamor spada Gymshark.
Z njima smo se pogovarjali o začetkih in prihodnosti podjetja Aeon, pomembnosti sodelovanja s prepoznavnimi vplivneži, konkurenci, ki izvira predvsem iz lokalnega okolja, navdušenjem nad slovenskimi pajkicami in športnimi oblačili, usklajevanjem službe z zasebnim življenjem ter o načrtih glede ustvarjanja družine.
Kako se je začela zgodba znamke Aeon Athletics?
Anže: Od tega je že dobrih pet let. Začeli smo decembra 2019, ideja pa je nastala kakšno leto prej. Jaz sem vedno razmišljal, da bi želel v segmentu, ki ga imam rad, narediti nekaj več. In to je šport. Takrat sem dobil idejo o izdelovanju lastnih športnih oblačil, kar se mi je zdelo super. Eden od razlogov je bil ta, da sem športna oblačila potreboval vsak dan. Oba se ukvarjava s športom, sva kineziologa in športnika že celo življenje. V začetku leta 2018 sem spoznal Nastjo in ideja se je razvijala naprej. Jaz sem primarno želel ustvariti moško športno znamko, a sva hitro ugotovila, da imajo ženske dosti večjo željo po širokem naboru oblačil nasploh.
Nastja: Jaz sem bila takrat osebna trenerka in na trgu ni bilo toliko športnih oblačil, kot jih imamo danes. Bil je Gymshark, ki je precej drag, pajkice stanejo okoli 60 evrov, jaz pa sem imela samo štipendijo. Vedela sem, da to ne bo šlo skozi. V fitnesu so me pogosto spraševali, kje sem kupila pajkice, in takrat sva ugotovila, da je bolje izdelovati športna oblačila za ženske, ker so same izrazile zanimanje za to.
Anže: Ko sva začela, sva bila stara 22 let. Oba sva še študirala in opravljala študentsko delo. Bila sva osebna trenerja, jaz sem delal še na recepciji. Aeon sva vodila poleg študija in dela, zato se nisva toliko osredotočala na podjetje. Jaz pravim, da je bila prvi dve leti rast podjetja organska, ker česa podobnega na trgu še ni bilo.
Kot sta povedala, je bilo ustanoviti lastno podjetje težko tudi s finančnega vidika, saj jima ni nihče povedal, koliko denarja bosta morala vložiti.
Od kje sta črpala znanje za ustanovitev lastnega podjetja?
Anže: Začela sva brez podjetniškega znanja, vse se je zgodilo po poti. Mislim, da je bil to največji izziv, saj nisva imela nikogar, ki bi naju usmerjal, kaj je prav in kako se nekaj dela.
Nastja: Nihče nama ni niti povedal, koliko denarja bova morala vložiti, da lahko ustanoviva podjetje (smeh, op. p.).
Anže: Od družine sem si sposodil minimalni znesek, da sva lahko kupila prvo zalogo, postavila spletno stran in poslikala vse izdelke. Na začetku je bila res majhna skupina oseb, ki so verjele, da bo iz tega nekaj nastalo. V začetku leta 2023 pa se je začelo dogajati, saj sva tudi midva podjetniško malo dozorela. Oblikovali smo ekipo in infrastrukturo, za kateri lahko rečem, da delata, kot sva si vedno želela. Vedela sva, da je težko konkurirati z znamkami, kot je Gymshark, ki ustvarja na stotine milijonov prihodkov in ima 600 zaposlenih. S tega vidika je bilo težko, po drugi strani pa lažje, saj se nisva zavedala, kaj vse nas čaka. Če bi vedela, kaj vse naju čaka, bi dobro premislila, če si tega res želiva. Bilo je res pestro, ampak zabavno.
Nastja: Največ sva se naučila na napakah. Zato je tudi trajalo nekaj časa, da je vse skupaj zaživelo.
Lahko v prihodnosti pričakujemo fizično trgovino Aeon Athletics?
Od kje ime Aeon? Ali ima kakšen poseben pomen?
Anže: Beseda Aeon izhaja iz latinske besede za "brezčasen", kar je v skladu s prejšnjo mentaliteto znamke, da ustvariš neko zapuščino in postaneš brezčasen. Beseda nama je bila lepa in posebna, ima nek čar. Pomeni, da živiš v trenutku in uživaš v tem, kar delaš.
Kaj pa je vajin končni cilj oziroma vizija, s katero sta ustanovila podjetje?
Anže: Vizija je kar velika in se ne omejujemo. Želimo se prebiti v vrh športnih blagovnih znamk v Evropi, ne toliko glede prometa, ampak nam je pomembnejše, da je naša blagovna znamka prepoznavna v dosti evropskih državah, da imamo v vsaki državi neke skupnosti in da lahko organiziramo dogodke. Želimo, da so ljudje veseli, da so del te blagovne znamke in stojijo za njo. Da razumejo, da v podjetje in produkte dajemo vse.
V zadnjih mesecih sta čas zase in za gibanje, ki jima pomeni veliko, težko našla. "V idealnem svetu bi trenirala petkrat na teden, zdaj pa nama uspe opraviti mogoče en trening na teden," sta priznala.
Kaj je vajina naloga v podjetju?
Nastja: Trenutno še vse (smeh, op. p.).
Anže: Težko se je ločiti od posameznih nalog. Mislim, da je glavna naloga vsakega podjetja, da ustvari ekipo, v kateri lahko vsak avtonomno opravlja svojo nalogo.
Nastja: Najina glavna naloga je, da vodiva podjetje in zaposlene. Anžetova glavna naloga so številke, moja pa so produkti, vizualnost, kreativnost, razvoj produktov, kampanje, dogodki in podobno.
Anže: Kot pravi Nastja, imam jaz manj zanimivo delo, ona pa ima tisto, kar je zanimivo (smeh, op. p.). Vsak od naju dela to, v čemer je boljši, skupaj pa se dopolnjujeva in predstavljava dobro kombinacijo, da lahko stvari rastejo naprej.
Ali sta kdaj razmišljala, s čim bi se ukvarjala, če ne bi imela svojega podjetja? Ali imata kakšne skrite hobije?
Koliko ljudi imata trenutno zaposlenih?
Anže: Zaposlenih nas je pet, na projektu pa sodeluje 15 oseb. Oblikovali smo strukturo, ki se lahko prilagaja po potrebi. Vedno smo gledali na to, da ni preveč dela za eno osebo in da se delovno mesto optimizira, kolikor je le mogoče. Na začetku se je en paket pakiral 20 minut, danes se pakira 45 sekund. Nekdo lahko naredi bistveno več, če mu omogočiš boljše delovno okolje. Mislim, da je ključna komunikacija in ne to, da se ekipa ves čas samo širi.
Kako pomembno je pri promociji sodelovanje s prepoznavnimi vplivneži?
Anže: To je pomembno z vidika, kako ljudje gledajo na blagovno znamko. Preko vplivnežev želimo širiti predvsem sporočilo znamke in trenutke, ko lansiramo novo kolekcijo. Preko njih nagovarjamo skupnost. To delamo na način, da vplivneži produkte predstavijo na svoj in ne na vsiljiv način.
Nastja: Na ta način smo pravzaprav začeli, tako da je sodelovanje z vplivneži precej pomembno.
Anže: Precej časa je bil to edini način našega reklamiranja. Prva tri leta je bilo samo to, saj nismo imeli ekipe, finančnega vložka in znanja, kako znamko promovirati na drugačen način kot preko e-pošte in oglasov. Tega prvih nekaj let sploh ni bilo.
Kako gledata na navdušenje nad slovenskimi pajkicami v zadnjih letih?
Anže: Najprej bi rekel, da mi je smešno, da se v medijih omenja samo pajkice. Pri nekaterih mogoče gre le za pajkice in so zrasli samo na tem, mi pa nase gledamo kot na znamko športnih oblačil. Res je, da pajkice predstavljajo velik del prodaje, ampak so le del vseh izdelkov, ki jih ponujamo. Mislim, da je do navdušenja nad pajkicami prišlo, ker so bile pajkice produkt, ki je najbolj izstopal od tega, kar je bilo na trgu prej. Na začetku je bilo dosti težje dobiti dobre pajkice in je bilo manj izbire. Zato mislim, da je ta občutek, da se govori samo o pajkicah, še vedno ostal.
"Kar se tiče prometa, nadvlada trenutno je, ampak naš cilj ni, da jih prehitimo in z njimi tekmujemo. Osredotočamo se bolj nase kot na druge," sta povedala o konkurenčnem podjetju SWY, ki se prav tako ukvarja s prodajo športnih oblačil.
Kako se vajino podjetje oziroma oblačila razlikujejo od drugih na tem področju?
Anže: Mislim, da je največja težava to, da v tujini kljub večjemu trgu ni toliko različnih blagovnih znamk, kot jih imamo pri nas. Res pa je, da dosti slovenskih znamk pride in gre, saj iščejo le hiter zaslužek, ki je bil v nekem obdobju mogoč, zdaj pa ni več.
Nastja: Zdi se, da so vizualno vse pajkice enake. Ampak dejansko ni tako. Res se trudimo in kolekcije razvijamo tudi po pol leta. Tega, kakšni so material, šivi in mere, da pajkice dobro stojijo, na prvo žogo mogoče ni videti. Zato se zdi, da je vse enako. Ampak v resnici ni. Ko jih enkrat oblečeš, vidiš razliko v primerjavi z drugimi produkti.
Anže: Kar se izdelkov tiče, mislim, da je glavna razlika ta, da pri drugih podjetjih ni razvoja, ampak gre za "fast fashion" (hitro modo, op. p.), medtem ko si mi za razvoj neke kolekcije vzamemo res veliko časa. To je tudi mogoče videti. Če veš, zakaj si lansiral neke produkte in komu so namenjeni, jih tudi lažje predstaviš in stojiš za njimi. Če bi samo kupovali produkte in jih preprodajali pod svojo blagovno znamko, bi me bilo sram. Zdaj pa ponosno rečem, da je Aeon Athletics moj brand (znamka, op. p.), saj natančno vemo, zakaj in kako nekaj delamo. Trud, ki ga vložimo, je dosti vidnejši.
Kako bi bilo mogoče še izboljšati kakovost oblačil?
Anže: S testiranjem in povratnimi informacijami skupnosti. Pomembno je, da neprestano sprašuješ, kaj je ljudem všeč in kaj ne. Pomembno je tudi, da vzorce produktov pred lansiranjem zlikamo, operemo, posušimo na soncu, naredimo vse teste, da vidimo, kaj je zdržalo in kaj ne. Podjetje mora biti pripravljeno vložiti več denarja v razvoj, da bo stranka, ko bo dobila izdelek, zadovoljna in se bo vrnila. To je bistvo vsega.
Nastja: Ne želimo samo lansirati produktov, temveč jih ves čas razvijati in izboljševati, saj drugače hitro izgubiš nadzor nad proizvodnjo in kakovostjo. Veliko nas sprašujejo, ali se bomo razširili tudi v lifestyle in prehrano. Lifestyla se sicer malce dotikamo, ampak rdeča nit je šport. Ravno zaradi tega, da lahko ohranjamo kakovost.
Anže: Če hočeš, da je nekaj dobro, ne smeš iti preširoko. Ker izgubiš fokus. Jeans jaken recimo nimamo, ker v tem nismo najboljši. Delamo to, v čemer vemo, da smo dobri, in to poskušamo postaviti na najvišji nivo, da smo lahko boljši od svetovno znanih športnih znamk.
Ob ustanovitvi podjetja so en paket pakirali 20 minut, danes ga samo še 45 sekund.
Športna prehrana vaju torej za zdaj ne zanima?
Anže: Za zdaj ne. Za to bi potrebovali dosti večjo ekipo in ljudi, ki bi se ukvarjali samo s tem. Nikoli ne bi dodali nečesa, kar je narejeno na pol, samo zato, da lahko stranka kupi en izdelek več. Lahko gre samo za eno napako, s katero ima stranka tako slabo izkušnjo, da se ne vrne več. Bistveno je, da je stranka tisočodstotno zadovoljna.
Koliko naročil prejmete na uspešen delovni dan?
Anže: To je odvisno, saj rastemo iz meseca v mesec. Na povprečen delovni dan prejmemo okoli 150 naročil, ob zelo uspešnem lansiranju produktov ali akcijah pa tudi do tisoč. To je res okvirno. Lansiranje novih kolekcij je sicer uspešnejše kot večje akcije, saj stranke že vedo, da so produkti super.
Veliko prepoznavnih podjetij s športnimi oblačili prihaja iz Primorske. Imamo Aeon, SWY, Peach Booty Plan … Kje je skrivnost?
Nastja: Še sami ne vemo, to je res naključje (smeh, op. p.).
Anže: Res je zanimivo, da je v tem okolju nastalo toliko podobnih podjetij in da se med seboj tudi poznamo. Zdi se mi, da so bila ta podjetja najprej uspešna predvsem na lokalni in ne toliko na državni ravni, potem pa so se razširila.
Menita, da je do navdušenja nad slovenskimi pajkicami prišlo, "ker so bile pajkice produkt, ki je najbolj izstopal od tega, kar je bilo na trgu prej".
Je med vami kaj trenja oziroma boja za kupce?
Anže: Konkurenca vedno predstavlja to, da se boriš za trg. Prej bi rekel, da so bila trenja še pred leti, ko je bilo vse dosti manjše. Mi smo že takrat šli v popolnoma svojo smer in se umaknili od konkurenčnih zbadanj. Verjamemo, da je edini način, da nekaj ustvariš, da greš svojo pot in se ne obremenjuješ z drugimi, ampak samo s seboj. Osredotočeni smo bolj nase kot na druge (smeh, op. p.).
Kako pa gledata na nekakšno nadvlado znamke SWY v Sloveniji?
Anže: Nadvlada je močna beseda. Mislim, da je znamka v tem trenutku dvakrat večja kot naša. Mi vsako leto držimo med sto- in 200-odstotno rast. Kar se tiče prometa, nadvlada trenutno je, ampak naš cilj ni, da jih prehitimo in z njimi tekmujemo. Naš cilj je, da postanemo evropska znamka, ki letno ustvarja več kot 50 milijonov evrov prometa. Navdušenje se vedno predstavlja v medijih in na družbenih omrežjih, tako da je zelo odvisno, kako to marketinško zapelješ. Ko smo imeli dogodek v Ljubljani, je tudi pri nas 200 ljudi čakalo v vrsti dve uri pred začetkom. Ampak ker smo se mi osredotočili na to, da je dogodek uspešen, se nismo ukvarjali z evforijo pred vrati. Sicer pa vsaka čast vsakemu, ki doseže takšno evforijo, da si ljudje tako močno želijo kupiti njihove produkte.
Kako usklajujeta službo z zasebnim življenjem? Kako najdeta čas zase?
Nastja: Trenutno je to kar velik izziv (smeh, op. p.).
Anže: Mislim, da je to najslabše vprašanje v zadnjih dveh mesecih, ko je povprečen čas spanja samo štiri ure na noč. Časa zase, razen nedavne poroke Patricije Pangeršič, za katero sva si po dveh mesecih vzela dva dneva povsem prosto, si ne vzameva. Za nami je obdobje lansiranja kolekcij, ki so precej zamujale. Hkrati se neprestano širi ekipa, tako da je bilo treba prijeti za volan in se držati ceste (smeh, op. p.). Fokus je na podjetju in čas je tisti, ki ga žrtvuješ, da bo podjetje postalo res močno.
"Vsak od naju dela to, v čemer je boljši, skupaj pa se dopolnjujeva in predstavljava dobro kombinacijo, da lahko stvari rastejo naprej," pravita.
Kaj pa čas za fitnes, ali ga najdeta?
Nastja: V zadnjih mesecih je bilo tudi to bolj slabo, zato upava, da čim prej prideva nazaj na stare tire.
Anže: V idealnem svetu bi trenirala petkrat na teden, zdaj pa nama uspe opraviti mogoče en trening na teden. To po mnenju obeh res ni dobro, saj zdravje dajeva na prvo mesto. Res se veseliva, da postaviva stvari nazaj na svoje mesto, da bova mogoče imela malce več časa zase.
Precej aktivna sta tudi na družbenih omrežjih, kjer imata kar veliko sledilcev. Ali se dojemata kot vplivneža oziroma kot vzor drugim?
Nastja: Ne. Midva nisva začela kot vplivneža. Najprej je bil Aeon, potem pa je začel rasti tudi Instagram.
Anže: Treba je izpostaviti, da je na družbenih omrežjih aktivnejša Nastja. Jaz na njenem profilu samo dodatno komuniciram in delim, kar se dogaja v Aeonu. Mislim pa, da je tukaj ena velika luknja. V podjetju se dnevno dogaja ogromno zanimivih stvari, ampak midva se osredotočava predvsem na podjetje. Razmišljala sva že, da bi deljenje zanimivosti, ki se dogajajo dnevno, dodalo veliko dodano vrednost, ampak enostavno še ni bilo časa za to.
Anže je v podjetju zadolžen predvsem za številke, Nastja pa za vizualnost in razvoj produktov ter organizacijo kampanj in dogodkov.
Ali si v prihodnosti želita družine in otrok, ki bi nekoč prevzeli podjetje?
Anže: Da bi otroci prevzeli podjetje, se mi zdi še daleč. Načrte je težko delati že za nekaj let naprej, kaj šele za 20. Družine si želiva, ampak je trenutno okolje preveč stresno in nasičeno, da bi bil zdaj čas za to. Želiva si, da podjetje pride na raven, ki jo želimo doseči, in da se zadeve, kar se najine oziroma vsaj Nastjine vključenosti tiče, malo umirijo, da bi bilo kaj takšnega sploh mogoče. Za zdaj je najina družina najin kuža Evropa.
Nastja: Kasneje pa si želiva družine. Super je, da imava podobne želje, tako da je vse tako, kot mora biti.
Anže: Težko bi imela drugačne želje, saj sva ves čas skupaj. Par sva že šest let in pol, po pol leta zveze sva se tudi preselila skupaj. Nastja je namreč iz Maribora in je študirala na Obali. Ker ni imela kam iti, je prišla k meni. Tako da sva zadnjih šest let vsak dan skupaj. Ustvarjava skupaj, delava skupaj, trenirava skupaj. Na ta način se lažje oblikuje ista vizija.
Preberite tudi:
