Oblačila prihodnosti? Pravzaprav so že tukaj.

Obleka, ki uravnava telesno temperaturo glede na zunanjo? Kombinezon z vgrajenim telefonom in radiom? Obleka iz mreže, ki lovi pošto? Tako so si leta 1939 zamišljali oblačila, ki naj bi jih v letu 2000 nosili njihovi potomci:

Tretje tisočletje je tu in četudi takšna oblačila še niso za vsakdanjo rabo, se nam tedanje zamisli ne zdijo več tako tuje. Pametna tehnologija se je kmalu po vzponu pametnih telefonov začela širiti na vrsto modnih ter športnih dodatkov in čeprav je oblek, prežetih s tehnologijo, precej manj, še ne pomeni, da ne obstajajo.

Lansko poletje smo pisali o Googlovem projektu Jacquard, kjer ustvarjajo na dotik občutljivo in odzivno tkanino, januarja pa nas je prevzela inteligentna obleka metuljev, ki sta jo na osnovi Intelovega Edisonovega čipa zasnovali turški oblikovalki Ezra in Tuba Çetin. V obleki, ki je prepletena s kovinskimi vlakni lurex, se skrivajo senzorji bližine, ki štiridesetim robotskim metuljem omogočajo, da se odzivajo na zunanje dražljaje, temu primerno zadrhtijo in celo odletijo.

Maturantska obleka kot se spodobi, kajne?

Pravite, da si česa takšnega ne morete privoščiti? Ravno nasprotno dokazuje iniciativa za ženske s čutom za tehnologijo, znanost in umetnost Čipke, ki poziva dekleta in žene, da si inteligentno oblačilo ustvarijo kar same. V prostorih laboratorija Rampa na Kersnikovi 4 v Ljubljani so priredile že nekaj delavnic izdelave e-nakita in e-tekstilij, nakliklale so z ledicami okrašeno krilo, v aprilu bodo ustvarjale elektročipko, prav zdaj pa na delavnici Nosim naelektreno z oblikovalko Sanjo Grcić ustvarjajo odzivne klobuke, ki jih bodo razstavljale na letošnjem festivalu Svetlobna gverila.

Kako zanimiva so odzivna modna oblačila, se dobro zavedajo tudi onkraj luže, kjer v bostonskem muzeju MFA poteka razstava #techstyle, na kateri predstavljajo trende v oblačilih, ki se odzivajo bodisi na človeka, ki jih nosi, bodisi na njegovo okolico. Govorilo pa se bo tudi o novih materialih in tehnikah ustvarjanja, med katerimi bodo posebno pozornost namenili  tiskanju 3D.

Sanje o natisnjeni obleki 3D so se prvič udejanjile pomladi leta 2013, ko sta oblikovalec Michael Schmidt in arhitekt Francis Bitonti za kraljico burleske Dito Von Teese ustvarila prvo tovrstno obleko. Za to črno, najlonsko obleko, zasnovano na Fibonaccijevem zaporedju, sta porabila več kot sto ur dela, njena vrednost pa je presegla sto tisoč dolarjev, ne le zaradi na tisoče kristalov Swarowski, ki so jo krasili, temveč predvsem zaradi takrat še povsem nove tehnologije.

Tri leta pozneje so cene takšnih kreacij še vedno vrtoglave, a precej nižje. Tako podjetje Nervous System na prej omenjeni bostonski razstavi predstavlja svoj projekt Kinematic Petals Dress, s katerim želijo natisnjene obleke 3D približati širši javnosti. Izvirna tehnologija posebnih listkov in pripadajoča aplikacija omogoča strankam, da si za borih tri tisoč dolarjev naredijo obleko po lastni meri in okusu.

Članek je prevzet s portala Tehnik.