Torek, 14. 11. 2023, 11.59
1 leto, 1 mesec
Turistična zveza podelila priznanja lepim in gostoljubnim krajem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
Komisija je letos kljub vremenskim ujmam pregledala 28 mest, 19 mestnih, vaških in trških jeder, 35 izletniških točk, 21 izletniških krajev, deset mladinskih prenočišč, 18 kampov in glampingov ter 25 tematskih poti.
Turistična zveza Slovenije (TZS) je na Dnevih slovenskega turizma podelila letošnja priznanja natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanja v urejenosti in gostoljubnosti krajev, ki je letos potekalo pod sloganom Na izlet s TZS. Med velikimi mesti je prvo mesto pripadlo Celju, med srednjimi pa Slovenj Gradcu.
Kot so danes sporočili iz TZS, je priznanje za najlepše in najgostoljubnejše manjše mesto prejelo Mozirje, med mestnimi jedri Slovenj Gradec, med trškimi jedri Mozirje, med vaškimi jedri pa Remšnik.
Za najgostoljubnejši zdraviliški kraj je bil znova razglašen Podčetrtek, med turističnimi kraji Izola, med izletniškimi kraji Črna na Koroškem, med izletniškimi točkami pa Grad Rajhenburg. Najboljši kamp po izboru strokovne komisije je tudi letos postal Avtokamp Šobec, najboljši glamping pa Gozdna vasica Theodosius iz Vrhpolja.
Najboljši Petrolov bencinski servis na Dolenjskem
Nagrado za prijazna mladinska prenočišča je prejel Youth Hostel Ars Viva, nagrado za tematsko pot pa Risova pot na Kočevskem. Najboljši Petrolov bencinski servis je v Ivančni Gorici.
Komisija je letos kljub vremenskim ujmam pregledala 28 mest, 19 mestnih, vaških in trških jeder, 35 izletniških točk, 21 izletniških krajev, deset mladinskih prenočišč, 18 kampov in glampingov ter 25 tematskih poti.
Razvili aplikacijo s ciljem razpršitve slovenskih turističnih tokov in promocije
Letos je zveza promovirala brezplačno digitalno aplikacijo Moj izlet, ki so jo razvili tudi s ciljem razpršitve slovenskih turističnih tokov in promocije manj znanih slovenskih turističnih destinacij.
"Popotniki našega časa želijo destinacijo doživeti, jo občutiti, srečati domačine, pojesti domačo hrano, spoznati tradicionalen način življenja," je ocenil predsednik TZS Dominik S. Černjak. Dodal je, da bo srečati domačina postala velika dodana vrednost, to vlogo po njegovem lahko prevzamejo turistična društva.
Nove tehnologije v turizmu po mnenju deležnikov ne bodo ogrozile vloge človeka
Umetna inteligenca v turizmu prinaša številne priložnosti, med drugim lahko pospeši procese, optimizira stroške in zagotovi vpoglede v vedenje strank, nikakor pa ne more nadomestiti pristnega človeškega stika, je bilo slišati na Dnevih slovenskega turizma. Da je v turizmu najpomembnejši človek, je prepričan tudi minister Matjaž Han.
"Nove tehnologije so realnost, ampak težko me bo kdo prepričal, da bo umetna inteligenca lahko zamenjala prijazne ljudi z nasmehom. To se ne bo dalo," je na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici izpostavil minister za gospodarstvo, turizem in šport Han.
"Ljudje, ki pridejo v Slovenijo, imajo največkrat prvi stik z ljudmi, ki delajo v turizmu. Ta stik nesejo nazaj v svoje domovine in zaradi njega se vračajo," je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Po njegovih besedah so gostoljubnost, prijazna beseda in doživetja v turizmu še vedno največje vrednote in jamstvo za zadovoljstvo gostov. "Ljudje, ki pridejo v Slovenijo, imajo največkrat prvi stik z ljudmi, ki delajo v turizmu. Ta stik nesejo nazaj v svoje domovine in zaradi njega se vračajo," je dejal.
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je prepričana, da bo umetna inteligenca močno spremenila panogo. Med drugim je sposobna obdelati ogromne količine podatkov, s čimer lahko zagotovi dragocene vpoglede v vedenje strank in tržne trende, kar pomembno pomaga pri strateškem odločanju.
Umetna inteligenca po njenih besedah omogoča izboljšanje interakcije s strankami pred, med in po potovanju, zmanjšuje stroške, virtualni pomočniki oz. klepetalni roboti, ki jih poganja umetna inteligenca, pa lahko zagotavljajo 24-urno podporo strankam, pomagajo pri rezervacijah, s čimer izboljšujejo kakovost, učinkovitost storitev.
Omogoča tudi ciljano oglaševanje in spremljanje optimiziranja naravnih in drugih virov ter tako krepi trajnost, je med drugim priložnosti umetne inteligence v panogi strnila Pakova.
"Prej kot bomo te priložnosti pretvorili v prakso, konkurenčnejši bomo. Zato je res zelo pomembno, da razumemo, kaj nam umetna inteligenca lahko prinese, seveda glede na naše cilje, glede na naše procese," je izpostavila.
Tehnologija in avtomatizacija se sicer po besedah direktorice STO pogosto dojemata kot negativni sili, ki odpravljata delovna mesta. "Toda nova orodja in tehnologije niso namenjena nadomestitvi človeškega stika, ampak temu, da ga izboljšajo in človeško delo usmerijo tja, kjer prinaša največjo dodano vrednost," je poudarila.
Prebil: Prepričan sem, da se zgodovina ponavlja
Da se umetno inteligenco povezuje s strahom pred uvajanjem neznanega in izgubo delovnih mest, je izpostavil tudi predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Andrej Prebil, a gre po njegovi oceni za prastrah, ki ga je človeštvo v taki meri nazadnje doživelo v 18. stoletju.
Ne industrijska ne tehnološka revolucija nista pomenili izgube delovnih mest, še najmanj v turizmu, je poudaril. "Na eni strani je ustvarila nova delovna mesta, na drugi strani pa poenostavila in pohitrila procese. Prepričan sem, da se zgodovina ponavlja," je še dejal Prebil in dodal, da moramo umetno inteligenco izkoristiti kot podporo za učinkovitejše izvajanje nalog in nadgradnjo procesov, kot so rutinske naloge, podpora prodaji, procesiranje podatkov, marketingu ...
Ključno se mu sicer zdi, da so v proces spreminjanja in uvajanja tehnoloških novosti vključeni zaposleni.
"V času, ko se svet spreminja in ko številna delovna mesta prevzemajo roboti, ko si pri delu pomagamo z umetno inteligenco, je tradicija še toliko pomembnejša in mi ji moramo dati še večjo veljavo," pa je prepričan predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.
Pri Turistični zvezi Slovenije po besedah njenega predsednika Dominika S. Černjaka digitalizacijo in umetno inteligenco razumejo predvsem kot način, kako razpršiti turistične tokove in jih preusmeriti na manj znane lokacije ter tako razbremeniti zaposlene v turizmu in jih na ta način opolnomočiti ter jim omogočiti, da se bodo lahko osredotočili na pristen človeški stik.
"Turizem bo vedno dejavnost, ki bo slonela na ljudeh, tehnologija pa je samo orodje za izboljšanje pristne izkušnje, nikakor pa ne sme in ne more postati nadomestek za ljudi v tej pa panogi," je dejal.
Preberite še:
