SiolNET. Trendi Kultura
1,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Praznični Prešernov smenj v Kranju kot vzor kulturnega turizma #video

1,22

termometer

S tradicionalno prireditvijo Prešernov smenj se je Kranj na današnji slovenski kulturni praznik vrnil v čas romantike. Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, gre za pravo petzvezdično doživetje, na kakršna stavi slovenski turizem, ki je neločljivo povezan s kulturo.

Velik del današnjega 8. februarja je bil še vedno posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili na proslavi. Prešernovi nagradi sta dobila kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin, nagrade Prešernovega sklada pa pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Danes so lavreate sprejeli najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor pa je ob tej priložnosti odlikoval zamejskega pisatelja Florjana Lipuša. Na že tradicionalnem dnevu odprtih vrat ob prazniku mu je podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.

Borut Pahor in Florjan Lipuš Trendi Pahor Florjanu Lipušu vročil zlati red za zasluge

"Spregledujemo in pozabljamo, da je jezik začetek in konec vsega narodnega"

Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške, ki piše v maternem jeziku, za svoje delo pa je prejel ugledne slovenske kulturne in literarne nagrade tako v Avstriji kot v Sloveniji, je sicer v zahvali izrazil dvom, da se vsi zavedajo resnosti kulture in pomembnosti jezika. "Spregledujemo in pozabljamo, da je jezik začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti, tega, kar nas dela posebne in enkratne." Po njegovih besedah jezik ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih ter vsakdanje sredstvo sporazumevanja, na njem so zgrajene naša samozavest, bitnost in obstanek.

Ker so se predhodniki od Trubarja dalje posluževali slovenskega jezika, imamo danes svojo državo, imeti svojo državo pa po njegovem mnenju pomeni imeti tudi oblast nad svojim jezikom. Za jezik mora tako po njegovem prepričanju poskrbeti država, kar vključuje tudi narodne manjšine.

Odlikovanje je sprejel kot "izraz povezovanja vsega slovenskega v enovito celoto". Vendar pa ta gesta ne pomeni veliko, če prej omenjeno ne postane "vsakdanje načelo in vzgib vsakdanjega ravnanja". Ker prihaja z narodnega obrobja, se Lipuš ni izognil ugotovitvi, da v njegovem okolju "narodno utripanje peša iz leta v leta", v matično domovino pa se po njegovih besedah ozirajo v "pričakovanju, da svetilko jezik izpod mize postavi na mizo".

Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem državnem prazniku položil venec k Prešernovemu spomeniku v središču Ljubljane. Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem državnem prazniku položil venec k Prešernovemu spomeniku v središču Ljubljane. Foto: STA

Pred Prešernovo rojstno hišo več tisoč ljudi

Osrednja prireditev ob prazniku je bila po tradiciji pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi je ponovno pritegnila več tisoč ljudi. Slavnostni govornik, etnolog Janez Bogataj je izpostavil, da kulturni praznik nekaterim pomeni ponos, drugim pa bolj ali manj le še en prost dan v koledarju. Ob tem velja, da se ponos ne meri s številom proslav in nagrad, ampak s tem, kako razvijamo obrednost praznika. Obisk Prešernovega rojstnega kraja sicer po njegovih besedah dokazuje nesmrtnost pesnikove ustvarjalnosti in je postal pravo sodobno slovensko kulturno romanje.

Več tisoč ljudi je privabil tudi tradicionalni Prešernov smenj v Kranju, kjer so ponovno zavrteli čas v prvo polovico 19. stoletja. Predstavili so se številni rokodelski mojstri domače in umetnostne obrti.

Obiskovalci so bili povabljeni na sprehod po mestu v značilnih meščanskih opravah, s cilindri in klobuki, ter v spominski foto kotiček, kjer so se lahko fotografirali v slogu 19. stoletja. Prisluhnili so lahko pevskim zborom, recitatorjem in lajnarjem, si ogledali nastope folklornih skupin in gledališke prizore iz Prešernovega življenja. Po mnenju organizatorjev je bila prireditev, letos 17. zapored, primer, na katerega stavi slovenski kulturni turizem.

Takole so Prešernove verze recitirali v Mariboru:

Prešernov dan, kulturni dan, 8 februar Trendi Kam danes po odmerek kulture?

Prešerna slavili tudi po svetu

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) se je Prešernu kot vsako leto poklonilo ob njegovem spomeniku na ljubljanskem Tromostovju. Dramski igralci so ponovno interpretirali Prešernove pesmi, ki so letos zazvenele tudi v tujih jezikih. Recital je potekal pod naslovom Naj bo prešeren svet in je pred pesnikov kip privabil številne poslušalce. Uvedla ga je Zdravljica v interpretaciji Aleša Valiča, ponovno pa je odmeval tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

Predsednica ZDUS Saša Pavček je pojasnila, da so naslov izbrali, ker želijo s Prešernovo poezijo v slovenščini in tujih jezikih ponesti med ljudi Prešernovega duha odprtosti. S tem želijo izkazati slovensko samozavest in ne ozkosti ter samozadostnosti. "Želimo izkazati ponos in ne majhnosti. Želimo peti o svobodi in enakosti. To je dota, ki smo jo prejeli od Prešerna," je poudarila.

Navedla je besede iz Prešernove pesmi Memento mori "dolgost življenja našega je kratka". Vendar, kot je poudarila, želi s to pesmijo sporočiti nekaj svetlega: "Dolgost našega življenja je res kratka, zato je življenje treba živeti. Polno, čisto, tako kot je čista poezija. Odveč je ves balast, sovraštvo, zavist, nestrpnost, pohlep, vse smeti in pozunanjenost."

Slovenski kulturni praznik so počastili tudi rojaki v tujini. Prireditve so med drugim pripravili v zamejstvu, Zagrebu, Ottawi, Parizu in Bruslju.

Aleš Črnič Novice "Ideja o čisti slovenski kulturi je mit" #intervju

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • modrooki / 08.02.2019. ob 19:04 0 0

    ...moram dopolniti svojo izjavo: popoldanski program v Kranju je bil lep.

    0 0
  • olinad / 08.02.2019. ob 18:26 0 0

    Veselice, take in drugačne, so bile vedno pomemben del slovenske kulture. Kranjski "smenj" osmega februarja je najboljše kar se zgodi v tem mestu, in škoda je, da je to edina prireditev v letu, ki nekaj velja.

    0 0
  • modrooki / 08.02.2019. ob 14:44 0 - 1

    Na ulicah Kranja imamo gasilsko veselico. Kluturni, fiskulturni in pivski turizem.

    0 - 1
delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin