Pahor Florjanu Lipušu vročil zlati red za zasluge

Zamejski pisatelj Florjan Lipuš je v zahvali dejal, da ni prepričan, da se vsi zavedajo resnosti kulture in pomembnosti jezika: "Spregledujemo in pozabljamo, da je jezik začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti, tega, kar nas dela posebne in enkratne." Po njegovih besedah jezik ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih ter vsakdanje sredstvo sporazumevanja, ampak so na njem zgrajene naša samozavest, bitnost in obstanek.

Lipuš: Država mora jezik ohraniti in ga oplemenititi

Ker so predhodniki od Trubarja naprej uporabljali slovenski jezik, imamo danes svojo državo, to pa državo po pisateljevem mnenju obvezuje, da jezik ohrani in ga oplemeniti. "Samo jezik smo s seboj prinesli, izborili smo si ga, vse drugo se nam je navrglo," je poudaril Lipuš.

Po njegovem prepričanju namreč imeti svojo državo pomeni imeti tudi oblast nad svojim jezikom. Ta ga lahko ali zanemarja, opušča in odpravi, lahko pa se dejavno vključi s tem, da jezik in kulturo dvigne na dostojno raven. "Država edina mora poskrbeti za to, da je jezik deležen, če ne večje, pa vsaj enakovredne obravnave in pozornosti, kakršne so deležna vsa druga področja, ki poleg jezika še tvorijo državnost."

"Samo jezik smo s seboj prinesli, izborili smo si ga, vse drugo se nam je navrglo," je ob podelitvi odlikovanja povedal zamejski pisatelj Florjan Lipuš. Foto: STA ,

Država pa smo po Lipuševih besedah vsi, tudi narodne manjšine. Lipuš današnje odlikovanje dojema kot "izraz povezovanja vsega slovenskega v enovito celoto". Vendar ta gesta po njegovih besedah ne pomeni veliko, če prej omenjeno ne postane "vsakdanje načelo in vzgib vsakdanjega ravnanja". 

Trendi Je slovenska družba odslikava Butal ali je zanjo še upanje?

Pahor: Kultura nam je omogočila, da smo iz naroda prerasli v nacijo

Ker prihaja z narodnega obrobja, se Lipuš ni izognil ugotovitvi, da v njegovem okolju "narodno utripanje peša iz leta v leta", v matično domovino pa se po njegovih besedah ozirajo v pričakovanju, "da svetilko jezik izpod mize postavi na mizo". Pri tem je ponovil moto z ene od Prešernovih proslav: "Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo."

Pahor je v svojem nagovoru povedal, da nam je pol tisočletja kulturnega bivanja omogočilo, da smo iz naroda prerasli v nacijo, se oblikovali v državo, ki naj bo dovolj velika domovina za vse. "Če in kolikor bo dovolj velika za vse, potem se nam ni bati za njeno prihodnost," je dejal Pahor.

Florjan Lipuš je v Avstriji in Sloveniji prejel skorajda vse pomembne kulturne in literarne nagrade. Foto: STA ,

Da naj še naprej negujemo jezik in slovenstvo, je poudarila tudi letošnja Prešernova nagrajenka kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov, ki se je udeležila podelitve skupaj z nekaterimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada, in sicer z zborovsko dirigentko Martino Batič ter arhitektoma Aljošo Dekleva in Tino Gregorič.

Novice "Ideja o čisti slovenski kulturi je mit" #intervju

Lipuš jezik dojema tudi kot temelj samozavesti

Florjan Lipuš je slovenski pisatelj, saj piše v slovenščini, avstrijski pisatelj, saj živi na avstrijskem Koroškem, poleg tega je evropski in svetovni pisatelj, saj v svojih delih opisuje človeka, ki bi lahko z enakimi problemi, strahovi in upanji živel kjerkoli in kadarkoli, piše v utemeljitvi odlikovanja. Osrednji del njegovega literarnega opusa je šest romanov, prejel pa je skoraj vse pomembne kulturne in literarne nagrade tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji.

S svojimi deli Lipuš pripomore k ohranitvi in razvoju slovenskega jezika na Koroškem in v Sloveniji, jezik pa dojema kot temelj samozavesti, poudarja utemeljitev. Ob literarnem delu poudarja še njegovo zavzemanje za pokončno slovenstvo ter njegovo kritičnost do vodstev slovenske manjšinske skupnosti v Avstriji zaradi pomanjkljive enotnosti in odločnosti.