Torek, 16. 4. 2019, 13.53
5 let, 7 mesecev
Bogata zgodovina Naše Gospe: zvonovi, rozete in gargojli
Zakaj je notredamska katedrala tako pomembna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
3
Predsednik Emmanuel Macron je že obljubil, da bodo srednjeveško katedralo v celoti obnovili.
Notre-Dame oziroma notredamska stolnica velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov gotske arhitekture. Njena gradnja se je začela leta 1163, zaključna dela pa so potekala še dvesto let pozneje. Katedrala je preživela revolucijo, vojne, bila je mesto ustoličenja Henrika VI. in cesarja Napoleona I., v zadnjih desetletjih pa je priljubljena turistična točka s številnimi neprecenljivimi umetninami.
Ker so ravno potekala obnovitvena dela, je bila večina umetnin pospravljenih na varno. Nekaj umetnin, ki so bile v času požara v cerkvi, je reševalcem uspelo rešiti, še preden bi jih uničil požar. Za elemente, ki so bili vstavljeni v samo konstrukcijo cerkve, pa se še ne ve.
Stolnica je locirana na otoku Ile de la Cite na reki Seni v središču Pariza. Glavni pobudnik gradnje je bil škof Maurice de Sully v 12. stoletju, času kralja Ludvika VII. in papeža Aleksandra III.
Kulturni spomenik se bohoti 130 metrov v dolžino, 35 metrov v višino (zvonova sta visoka 69 metrov), širok pa je nekaj več kot 45 metrov.
V primežu vandalov in revolucionarjev
V večstoletnem obstoju je katedrala utrpela številne posege v arhitekturno podobo. Prvo večjo spremembo je doživela v 16. stoletju, ko so jo vandalizirali hugenoti in takratni francoski kralj. Velik del zunanjih okrasnih kipov je bil odstranjen, vitraži in grobnice pa uničeni v imenu modernizacije.
Po več kot 15 urah gašenja je gasilcem vendarle uspelo pogasiti še zadnji plamen.
V obdobju francoske revolucije leta 1790 je bila skoraj uničena, takrat so jo preoblikovali tudi v skladišče hrane, kasneje je bila nekaj časa celo zaprta in tik pred rušenjem, a jo je pred njenim klavrnim koncem rešil Napoleon, ki je za cerkev naročil obnovitvena dela. Leta 1804 so ga v tej cerkvi okronali za cesarja.
Med letoma 1845 in 1870 je potekal prvi večji poskus obnove cerkve, velik del poškodovane arhitekture je bil popravljen, dodali pa so tudi nove elemente. Drugi večji val obnovitvenih del poteka od leta 1991, lotili so se prenove razpokane fasade in kipov.
Leta 1431 so v cerkvi ustoličili takrat desetletnega (angleškega) kralja Henrika VI. kot novega francoskega kralja.
Navdih za umetnike
Kljub vsem spremembam in obnovitvenim delom ji je v večjem delu uspelo ohraniti prvotni del fasade, tudi notranjost je še vedno v skladu z originalnimi načrti.
Čeprav je bila stolnica že v času gradnje arhitekturni presežek, je bila večje pozornosti deležna šele po izidu literarnega dela francoskega pisatelja Victorja Hugoja Notredamski zvonar leta 1831.
Cerkev je številnim služila tudi kot slikarski motiv. Med najbolj slavnimi slikarji, ki so jo upodobili v svojih delih, so francoski slikar Maximilien Luce, Edouard Cortes in Henri Matisse.
Južna rozeta
Rozetna okna
Zgradbo krasijo tri rozetna okna, ki ponazarjajo cvetje v raju. Okna so bila izdelana v 13. stoletju, kasneje pa so jih večkrat obnovili. Po mnenju mnogih je najlepša prav južna rozeta, ki je bila narejena po naročilu kralja Ludvika IX. Oblikovala sta jo Jean de Chelles in Pierre de Montreuil.
Okno je bilo končano leta 1260, velja pa za eno največjih mojstrovin krščanske ikonografije. V premeru meri 12 metrov, v višino pa 19 metrov. Okno naj bi simboliziralo Kristusovo zmagoslavje in njegovo kraljevanje nad nebom. Pod rozeto je 16 prerokov, ki jih je v 19. stoletju naslikal Alfred Gerente. Za zdaj še ni znana usoda znamenitih vitražev, saj naj bi ogenj zajel in poškodoval steklo rozet.
Gargojl, ki "varuje" Pariz.
Gargojli oziroma spake
Gotsko podobo cerkve spremljajo tudi groteskni kipi, poimenovani gargojli. Vsi slavnejši gargojli so bili dodani v 19. stoletju kot odtočni žlebovi, po katerih je odtekala deževnica.
Gargojli so bili v preteklosti predvsem v gotski arhitekturi upodobljeni kot fantastične živali z grimasami. Med bolj prepoznavnimi elementi cerkve je gargojl Styrge, ki je na vrhu cerkve, kjer - tako pravi legenda - "opazuje in varuje mesto". Za zdaj še ni znano, ali je bil kip uničen med požarom.
Zvonovi
Katedrala ima deset zvonov - največji izmed njih je poimenovan Emmanuel in tehta več kot deset ton. Leta 1685 je bil umeščen v južni zvonik. Sprva je imela katedrala tudi več manjših zvonov, ki pa so bili po poročanju BBC v času francoske revolucije raztopljeni za izdelavo topniških bomb.
Ko je cerkev leta 2013 praznovala 850. obletnico, so v severni del stolpa namestili več manjših replik zvonov. Vsak izmed njih je poimenovan po svetniku.
Stolpič je bil v požaru popolnoma uničen.
Stolpič
V ponedeljkovem požaru je bil popolnoma uničen znamenit stolpič, ki je bil že pred nesrečo v slabem stanju. Svinec, ki je ščitil lesene elemente, je popolnoma propadel, kar je razmajalo tudi notranjo konstrukcijo. V času francoske revolucije so ga celo odstranili, a so ga v 19. stoletju ponovno postavili.
Orgle
Cerkev ima troje orgel, največje med njimi pa imajo kar osem tisoč cevi. Konstrukcija prvih orgel je potekala v 15. stoletju. Kljub številnim restavracijam in dopolnitvam v preteklih letih je v današnjih orglah še nekaj originalnih cevi, ki so bile prvič nameščene v srednjem veku, navaja BBC.
Rešili Kristusovo krono
Poleg arhitekturnega presežka je cerkev hranila tudi verske predmete, ki pa v času požara niso bili shranjeni v cerkvi. Kot je dejal francoski minister za kulturo, so pred ognjem rešili večino umetnin in relikvij, izmed katerih sta na varnem med drugim za katoličane najpomembnejša trnjeva krona, ki naj bi jo Jezus nosil pred križanjem, in tunika svetega Alojzija.
Francoski minister za kulturo je dejal, da so pred ognjem rešili večino umetnin in relikvij.
Na varnem je tudi 16 bakrenih kipov. Ti so obkrožali stolpič, ki se je porušil v požaru. Kipe 12 apostolov in štirih evangelistov so zaradi obnovitvenih del odstranili pred nekaj dnevi. Po poročanju francoskih medijev pa jim iz katedrale ni uspelo odnesti več slik. Te so bile del zbirke 76 slik, ki jih je katedrala dobila v dar med letoma 1683 in 1694.
3