Kurenti vpisani na Unescov seznam kulturne dediščine

Obhodi kurentov so zdaj vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, o čemer je na letnem zasedanju v Južni Koreji odločil medvladni odbor za varovanje tovrstne dediščine.

 Kurenti so oblečeni v kurentijo, ki se skozi čas nekoliko spreminja, vendar ohranja primarne elemente, kot so kožuh, veriga, kapa z rogovi ali perjem, poudarjen šilasti nos in dolg jezik, ježevka.

Kurenti so oblečeni v kurentijo, ki se skozi čas nekoliko spreminja, vendar ohranja primarne elemente, kot so kožuh, veriga, kapa z rogovi ali perjem, poudarjen šilasti nos in dolg jezik, ježevka. Foto: STA

Gre za enega najpomembnejših izrazov varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju, na seznam pa je bil lani iz Slovenije vpisan že Škofjeloški pasijon.

Kurent že od leta 1880

Obhodi kurentov spadajo med vidnejše pustne šege v Sloveniji. S kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od 60. let prejšnjega stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven ne samo regionalni, temveč slovenski pustni lik. Kot del pustnih oračev se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880, medtem ko se samostojne skupine kurentov pojavljajo od druge polovice 19. stoletja.

Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov konstruiranja slovenske identitete.

Leta 2015 so kurente razglasili tudi za živo mojstrovino državnega pomena, tudi s ciljem, da se povečata njihova prepoznavnost in dostopnost ter spodbudi njihovo ohranjanje. Zdaj so ti z vpisom na Unescov seznam postali vidnejša kulturna dediščina tudi v mednarodnem okolju. Leta 2015 so kurente razglasili tudi za živo mojstrovino državnega pomena, tudi s ciljem, da se povečata njihova prepoznavnost in dostopnost ter spodbudi njihovo ohranjanje. Zdaj so ti z vpisom na Unescov seznam postali vidnejša kulturna dediščina tudi v mednarodnem okolju. Foto: STA

Vsakoletne priprave na obhode kurentov krepijo regionalno identiteto

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, ki je pripravilo mednarodno nominacijo, Unescov medvladni odbor o novih vpisih na reprezentativni seznam odloča na podlagi presoje strokovnega evalvacijskega telesa. V letu 2017 je tako obravnavalo 35 kandidatur. Nominacijo obhodov kurentov je ocenilo kot ustrezno in jo hkrati izpostavilo kot eno izmed vzorčnih kandidatur.

Medvladni odbor je v obrazložitvi med drugim zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnostih, znanj o naravi in tradicionalnih obrti. Prenos tradicij in znanj poteka med generacijami znotraj družin in društev, vanj so vključeni muzeji, šole in druge izobraževalne institucije. Vsakoletne priprave na obhode kurentov prispevajo h krepitvi skupnosti, regionalnih in lokalnih identitet.

Nesnovna dediščina: predstavitve, znanja, veščine, praske

Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva izhaja iz konvencije o njenem varovanju iz leta 2003. Med nesnovno dediščino spadajo prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V pomoč je bilo tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu. Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V pomoč je bilo tudi slovensko veleposlaništvo v Parizu. Foto: Andrej Brence, www.mk.gov.si

Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2008 in jo v svoj pravni red prenesla z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Istega leta je nastal tudi register nesnovne kulturne dediščine, v katerega so bili obhodi kurentov vpisani leta 2012, v njem pa je evidentiranih tudi 21 nosilcev te pustne šege. Konec leta 2015 je vlada obhode kurentov razglasila tudi za živo mojstrovino državnega pomena.

Sodelovanje pri pripravi nominaciji za Unescov seznam

Pri pripravi nominacije, ki jo je ministrstvo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot koordinatorja varstva nesnovne dediščine in direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu. V Parizu je bila nepogrešljiva tudi pomoč slovenskega veleposlaništva, so zapisali na ministrstvu.

Zasedanja v Južni Koreji se je poleg državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik udeležila tudi delegacija s Ptuja, poleg župana Mirana Senčarja še podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) ter dolgoletni prvi mož kurentovanja Branko Brumen, pa tudi Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov kot nosilca kandidature.

kurenti Foto: Ana Kovač

Kurenti - nepogrešljiv del pusta na Ptuju

Župan se je ob tem pomembnem dogodku zahvalil vsem generacijam kurentov, ki že stoletja negujejo kulturno dediščino obhodov kurentov, ter vsem organizacijam in posameznikom, ki jim je z zahtevno pripravo nominacije uspelo to uvrstiti tudi na Unescov seznam. Zahvala gre po njegovem mnenju tudi vsem etnografskim in karnevalskim skupinam, ki so nepogrešljiv del pustne tradicije na Ptujskem.

"V čast nam je, da so obhodi kurentov z vpisom na Unescov seznam postali del svetovno pomembnih zakladov. Izjemno ponosni smo, da se je običaj uspel ohraniti vse do danes in da ni niti najmanjše možnosti, da bi v prihodnje zamrl. Še več, vedno nove generacije mladih fantov se v kurentovih opravah pridružujejo svojim očetom," Senčarjeve besede navaja STA.

Po besedah Vlada Hvalca bo današnji dan z velikimi črkami zapisan v bogati kurentovi zgodovini in usmerjal prihodnje rodove, da negujejo in ohranjajo to kulturno dediščino. Kot kurent je še posebej ponosen, da je del te zgodbe.

Brumen je dodal, da bo kurentovo obredje Ptuj in Slovenijo z vpisom na seznam umestilo v zakladnico tisočletij kulturne dediščine in duhovnosti človeštva. "Etnografska kulturna dediščina predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine posameznika, mesta, naroda in človeštva," je dejal podpredsednik FECC.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano