Ponedeljek, 14. 10. 2019, 16.25
4 leta, 6 mesecev
Edinstvena knjižnica najbogatejšega podjetnika na Kranjskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
Portret Žige Zoisa, ki ga je naslikal Janez Andrej Herrlein.
Baron, brez katerega bi razvoj književnosti in znanosti pri nas zagotovo tekel drugače, je imel najsodobnejšo zasebno knjižnico na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje.
Baron Žiga Zois (1747-1819) je kot gospodarstvenik in podjetnik - bil je lastnik gozdov, posestev, rudnikov železove rude in fužin - tako obogatel, da je konec 18. stoletja veljal za najpremožnejšega Slovenca. Kot razsvetljenec pa se je s svojim bogastvom trudil spodbuditi znanstveni, kulturni in gospodarski napredek Kranjske in se s tem uveljavil kot osrednja osebnost slovenskega preroda.
Bistveni del tega delovanja je bila njegova edinstvena knjižnica, v tistem času najsodobnejša zasebna zbirka na Slovenskem.
Baltazar Hacquet
"Treba je učenjakom prispevati"Žiga Zois je podpiral razne naravoslovne raziskave. Leta 1780 je Baltazarju Hacquetu, profesorju na ljubljanskem liceju, poslal za njegovo zbirko veliko jezersko raco in črnorjavo sovo, za katero je trdil, da je redka, do tedaj neznana in neopisana vrsta. Hacquet je nameraval nato preučiti vse vrste gorenjskih sov, zato je Zois naročil svojim lovcem, naj vse sove, ki jih bodo ulovili, pošljejo v Ljubljano, ob tem pa zapisal: "Treba je učenjakom prispevati."
Tudi sam se je ukvarjal z ornitologijo ter v rokopisu z naslovom Aves terrestres Europeae prvič sistematično zbral slovenska poimenovanja za večino tedaj znanih vrst ptic s Kranjskega.
Zois je knjige sprva iskal in kupoval sam, tudi v tujini, pozneje pa so mu pomagali njegovi sodelavci. Nekaj knjig je pridobil iz zapuščin Antona Tomaža Linharta in Jerneja Japlja, ki sta bila del njegovega razsvetljenskega krožka, prav tako je kupoval na dražbah knjig iz razpuščenih kranjskih samostanov, denimo stiškega.
Žiga Zois je spodbujal raziskave človeške ribice, katere primerke je začel v devetdesetih letih 18. stoletja pošiljati Karlu von Schreibersu na Dunaj. Schreibers je slavo stiške človeške ribice ponesel v svet, ko jo je leta 1801 opisal v Philosophical Transactions of the Royal Society, pri tem pa večkrat omenil Zoisa.
Zois je človeške ribice gojil in opazoval tudi na svojem domu, leta 1807 pa je v Laibacher Wochenblatt objavil članek o svojih opažanjih. O njihovem nahajališču je tako zapisal: "To vrsto najdemo na Kranjskem med Stično, starim samostanom, osem ur od Ljubljane, ob cesti proti Novemu mestu, in majhno vasjo, ki jo domačini imenujejo Vir."
Izstopajoče število slovenskih in slovanskih del
Skoraj pol knjig v Zoisovi knjižnici je bilo nemških, sledile so knjige v latinščini, francoščini, angleščini, slovenščini, italijanščini in raznih slovanskih jezikih. Med tedanjimi evropskimi zasebnimi knjižnicami je Zoisova izstopala po številu slovenskih in slovanskih del, med kranjskimi pa tudi po številu angleških del.
Žiga Zois je slovel kot velik dobrotnik. V letu 1816, imenovanem "leto brez poletja", je zaradi hladnega in deževnega vremena, ki je bilo posledica izbruha indonezijskega vulkana Tambora, tudi na Kranjskem vladala velika lakota, zato je Zois iz Češke uvozil odpornejšo tatarsko ajdo ter jo delil kmetom. Ajda je bila dobro sprejeta in je postala splošno znana kot "cojzla".Zois je knjižnico odpiral vsem zainteresiranim intelektualcem, tako domačim kot tujim. Knjige je rad posojal in celo podarjal, predvsem članom svojega kroga, na primer Valentinu Vodniku, in v baronovi knjižnici ali vsaj s pomočjo njenih knjig so bila napisana temeljna dela slovenskega preroda.
Izbrana dela iz Zoisove knjižnice na ogled v NUK
S torkom pa si bo izbrana dela iz Zoisove knjižnice, ki jo zdaj hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani, mogoče ogledati na razstavi, ki so jo pripravili ob 200-letnici baronove smrti. Obiskovalci si bodo lahko na razstavi do 26. aprila 2020 ogledali dela avtorjev, ki odražajo razvoj znanosti in književnosti na Slovenskem, pogosto odvisen prav od Zoisovih pobud in spodbud.
Preberite še:
