Petek, 24. 8. 2018, 20.10
6 let, 2 meseca
Obnova Aljaževega stolpa
Aljažev stolp po 123 letih začasno zapušča Triglav. Kaj bo zapolnilo praznino?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,43
3
Aljažev stolp, ki že 123 let krasi vrh Triglava, bo predvidoma v začetku septembra romal na obnovo. Restavratorska dela, ki jih bodo izvedli v restavratorskem centru v Ljubljani, naj bi trajala približno mesec dni.
Aljažev stolp, simbol slovenstva, ki so ga na vrhu Triglava na pobudo župnika Jakoba Aljaža postavili leta 1895, po 123 letih pa je poln površinskih in konstrukcijskih poškodb, predvidoma prihodnji mesec odhaja na restavratorski servis. Kje bodo znamenitemu stolpiču vdihnili svežo podobo, kdo se bo lotil dela in kako bo v tem času videti vrh najvišje slovenske gore?
Aljažev stolp na vrhu Triglava ni samo najbolj zaželen fotografski spomin s slovenskih vrhov, ampak tudi simbol slovenstva. Najvišje ležeča zgradba v Sloveniji, ki jo od leta 2017 upravlja zavod za varstvo kulturne dediščine, že od leta 1999 pa ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je 7. avgusta praznovala 123 let.
Stolp je že zdavnaj prerasel v eno najbolj kultnih konstrukcij na slovenskih vrhovih. Ker je na pobudo Jakoba Aljaža, župnika iz Dovjega, zrasel prav na strehi Slovenije, in to v času, ko so si Nemci lastili večino planinskih postojank v slovenskih gorah, je pomemben tudi po nacionalni plati.
Aljažev stolp je že pošteno načel zob časa. Njegove poškodbe so površinske (udarci s cepinom, dereze, udari strele, lepljenje nalepk in risanje grafitov) in konstrukcijske narave.
Skalni sestav, ki je bil prvotno dodatna utrditev stolpa, se je zaradi utrjevanja z betonom močno oddaljil od prvotne podobe umestitve stolpa na vrhu Triglava, zato bo tudi na tem delu potrebna sanacija.
Stolp bremenijo konstrukcijske in površinske poškodbe
Glede na to, da stoji na zelo izpostavljenem mestu, da je bil že večkrat žrtev udara strele, da planinci po njem hodijo, (nehote) udarjajo s cepini in mu škodijo z derezami, nanj lepijo nalepke in rišejo grafite ter da je zaradi najrazličnejših posegov tudi konstrukcijo spremenjen, pločevinasti stolpič, na katerega je čustveno navezan marsikateri Slovenec, nujno potrebuje obnovo.
Nanjo se že dalj časa pripravljajo na zavodu za varstvo kulturne dediščine, kjer so skupaj z Martinom Kavčičem, univerzitetnim diplomiranim inženirjem arhitekture, pripravili restavratorski načrt, po katerem bodo izvedli obnovo stolpa. Projekt obnove naj bi bil vreden okrog 50 tisoč evrov.
Martin Kavčič iz restavratorskega centra zavoda za varstvo kulturne dediščine je vodja obnove Aljaževega stolpa.
Obnova bo potekala septembra, a vse bo odvisno od vremena
Ta se bo začela takoj po koncu poletne planinske sezone, v začetku septembra, če bo vreme to dopuščalo. Izvajalci del bi namreč prijubljeno konstrukcijo na staro mesto radi postavili še pred prvim snegom.
30 dni
Restavratorska dela bodo trajala približno mesec dni. Če bodo končana še prej, toliko bolje.
Aljažev stolp bodo v dolino pripeljali s pomočjo helikopterja Slovenske vojske, od tam naprej pa v prostore restavratorskega centra v Ljubljani. Stolp, ki tehta 300 kilogramov, bodo v dolino odpeljali v enem kosu.
Po ocenah stroke bo najtežje odpraviti poškodbe, ki so nastale na tanki pločevini plašča, ki je poleg strehe najbolj izpostavljen del Aljaževega stolpa.
Župnik Aljaž je jeseni zapiral okna na stolpu
Večina stolpa bo obnovljena, streho pa bo treba zamenjati. Potreben bo tudi poseg v okna, z leti so bila namreč izrezljana na novo. V zimski sezoni bodo zaščitena s steklom, kar bi onemogočilo, da bi bil stolp v času sneženja poln snega, kar za seboj potegne več posledic. Tudi taljenje snega in vodo, ki jo je treba izpustiti iz notranjosti.
"To je počel že Aljaž. Vsako jesen se je odpravil na Triglav in zaprl okna na stolpu," je na četrtkovem posvetu o prihodnosti Aljaževega stolpa, ki je potekal v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, manj znano dejstvo razkril Gorazd Lemajič, konservator in vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije ter človek, ki je ogromno prispeval k promociji ohranitve Aljaževega stolpa.
Streha, ki je bila že nekajkrat zamenjana in jo bo, kot kaže, treba zamenjati tudi ob naslednji večji prenovi, je poškodovana tudi zaradi udarcev s cepinom.
Triglav bo prvič po 123 letih brez stolpa
V nasprotju z idejo, ki so jo predstavili lani, češ da bi v času, ko stolpa na Triglavu ne bo, tam postavili repliko, se to ne bo zgodilo.
"Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da originalnega stolpa med obnovo ne bomo nadomestili z repliko. Mislim, da bi se v določenem krogu ljudi ob tem pojavila zmedenost," je sinoči v Mojstrani razmišljal Jernej Hudolin, generalni direktor Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo bdel nad obnovo stolpa.
"Morda bi lahko v prihodnje prihajalo do sumničenja, ali je stolp na vrhu Triglava sploh original ali gre za kopijo," je utemeljil odločitev, da izvirnika med obnovo ne bodo nadomestili z repliko
Dvojček Aljaževega stolpaPobudo za izdelavo replike Aljaževega stolpa, ki je služila za potrebe snemanja dokumentarnega filma z naslovom Ta pleh ima dušo, je dal Lemajič, ki je tudi soscenarist omenjenega filma in avtor poznejše razstave o Aljaževem stolpu, ki je prepotovala Slovenijo in širše.
Po besedah Hudolina iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je replika, ki je trenutno v skladišču Narodnega muzeja Slovenije, v veliko pomoč tudi pri študiju "obnašanja" originalnega stolpa.
Kaj če izvajalce prehiti sneg?
Prvi mož zavoda za varstvo kulturne dediščine je zagotovil, da bo Aljažev stolp na ogled takoj po prihodu v dolino in po obnovi.
Če se bo obnova zavlekla in bo izvajalce prehitel sneg, bodo iskali mesto, ki bi bilo najprimernejše za to, da stolp tam preživi zimo. Morda bo ta čas tudi na voljo za ogled.
"Še posebej bo zanimiv za tiste, ki se zaradi kakršnihkoli razlogov do Triglava ne morejo več povzpeti," predvideva Hudolin.
Izvirna podoba Aljaževega stolpa iz leta 1895.
Jakob Aljaž za en goldinar odkupil vrh Triglava
Ideja o postavitvi majhnega stolpiča na vrhu najvišje slovenske gore, 2.864 metrov visokega Triglava, se je začela pisati v Dovjem, majhnem kraju nasproti Mojstrane, kjer je služboval župnik Jakob Aljaž. Prav on je najbolj zaslužen za to, da je Triglav od nekdaj slovenski. Za en goldinar ga je namreč aprila leta 1895 odkupil od občine Dovje.
Po besedah Petra Mikše z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je Aljaž želel, da bi majhen stolp služil dvema namenoma: praktičnemu kot planinsko zavetišče in simbolnemu kot branik slovenstva.
Leta 1919 je bil prekrit z napisi.
Kaj je župnika napeljalo k temu, ni nikjer izrecno zapisal, bilo pa je znano, da ga je prisotnost Nemcev v slovenskih gorah še kako motila. Vse je bilo nemško, le še delavec je bil slovenski, je Aljažev pogled v enem od pogovorov za Siol povzel Mikša.
Stolp s kredo narisal na domača tla
Jakob Aljaž je pozimi leta 1894/1895 v svoji župnijski sobi na Dovjem kar s kredo na tla narisal podobo stolpa in mu določil dimenzije. Stolp si je zamislil v obliki pokončnega valja s premerom 125 centimetrov, z dvema metroma višine in streho v obliki stožca.
Z vrha koničaste strehe naj bi štrlel drog s kositrno zastavo z letnico 1895, je leta 1923 zapisal v Planinskih spominih. Zamislil si je tudi pravokotne line, ki bi služile kot okna in naj bi gledale na vse strani neba.
Klepar ga je izdelal zastonj
Izdelavo stolpa, ki ga je Aljaž poimenoval Triglavski stolp, a se ga je kmalu oprijelo ime njegovega idejnega očeta, je župnik prepustil prijatelju Antonu Belcu, znanemu kleparju, ki je Aljaževo idejo sprva označil za norost, nato pa je spremenil svoje mnenje in ga označil za zanesenjaka in velikega Slovenca ter stolp izdelal brezplačno.
Prva oseba, ki je stopila vanj, je bila Belčeva žena, je na posvetu v Slovenskem planinskem muzeju razkrila direktorica planinskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
Pet ur za postavitev
Aljažev stolp so na vrhu Triglava postavili 7. avgusta 1895. Potrebovali so samo pet ur. Več časa jim je vzel transport materiala, na Triglav so ga nosili več dni.
Najprej so ga do Mojstrane prepeljali z vlakom, naprej v dolino Krme verjetno s konji, od tam pa so ga nosači znosili na svojih hrbtih. Najtežja je bila zagotovo streha. Bila je v enem kosu, kar pomeni, da jo je nekdo moral vso pot nositi na glavi.
Spreminjal je barvno podobo
Stolp je skozi leta bolj kot ne ostal enak, je pa pogosto spreminjal svojo barvno podobo. Začel je s sivo preobleko, v obdobju med obema vojnama, ko je tam potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, jo je zamenjal za zeleno-belo-rdečo. Konec 50. let se je v sozvočju s komunizmom obarval v rdečo, zastavico pa je zamenjal za peterokrako zvezdo.
Stolp je doživel najmanj 18 različnih barvnih odtenkov. Med drugim je bil tudi rdeče barve.
Leta 1982 so stolp za potrebe snemanja filma o slovenskem pravniku, alpinistu in pisatelju Juliusu Kugyju spet prebarvali na sivo, odstranili zvezdo in mu dodali zastavico. Od takrat je tak, kot ga poznamo danes.
3