Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,76
2
Foto: Matjaž Vertuš
Felberjev otok, ki ga iz poznejših obdobij in vse do danes poznamo kot Mariborski otok, se je v začetku prejšnjega stoletja imenoval po svojih nekdanjih lastnikih. Na rečnem otoku na Dravi so zgrajeno letno kopališče odprli leta 1930 in je bilo takrat največje in ob svojem času eno od najmodernejših v tem delu Evrope.
V preteklosti se je rečnega otoka prijelo več imen, Felberjev otok so ga imenovali po družini, v lastništvo katere je prišel leta 1748, rekli so mu tudi Dravski otok in Kačji otok. Z Mariborskim otokom sta namreč povezani tudi pripovedki, zgodba o objestnem beraču in o limbuškem vitezu ter kačji kraljici. Ena od različic zadnje pripoveduje, da je na otoku nekoč živelo veliko kač, katerih kraljica je imela dragoceno zlato krono.
To si je zaželela hčerka bližnjega limbuškega graščaka. Mlad vitez je sklenil ustreči njeni želji. Kačjo kraljico je ubil in ji vzel krono. A ko se je hotel vrniti, so se mu okoli telesa ovile kače in ga potegnile v vodo, kjer je utonil. Pripoved in tisto O objestnem beraču so zapisali že leta 1930 v časniku Mariborskem večerniku "Jutra".
Letno kopališče Mariborski otok, ki deluje še danes, so odprli leta 1930. Foto: Matjaž Vertuš
Je pa z otokom povezana še ena zgodba s kačami. V tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Drava močno narasla, je porušila leseni most, ki je vodil na današnji Mariborski otok. Zato so leto pozneje začeli graditi novega, železnega, med tem so delavci naleteli na gadje gnezdo, v katerem naj bi bivalo 230 kač.
Mariborski otok je bil privlačna mestna točka, še preden so na njem zgradili kopališče, so o kosu kopnega sredi Drave zapisali v Mariborskem večerniku "Jutra" leta 1928. Je pa v preteklosti menjaval lastnike, uporabljali so ga v različne namene. V časopisnem zapisu iz omenjenega leta je ob tem navedeno, da so nekoč na otoku predvsem pridobivali les in seno.
Kopalci na Mariborskem otoku, junij 1962 Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Proslava sredi Drave
"Stari Mariborčani se še spominjajo, da se je vršila na tem otoku pred kakimi 40 leti (napisano leta 1928, op. a.) velika dobrodelna patriotična slavnost, ko je bil ves otok bajno razsvetljen, ter se je nahajal to noč na tem otoku ves Maribor," tudi piše v Jutru.
Ideja, povezana z otokom, je bila tudi, da bi na njem zgradili poletno bivališče za otroke iz revnih družin. O otoku in tudi "govore, da je polno kač, kar pa ni resnica, ampak izvira od starih znanih pripovedk", so še zapisali leta 1928 v članku pod naslovom Felberjev otok v Mariborskem večerniku "Jutro".
Letno kopališče, ki deluje še danes, so odprli 15. junija 1930, slavnostnega dogodka se je takrat udeležilo 10 tisoč navdušencev in navdušenk. Za njegovo gradnjo so se na mariborskem občinskem svetu odločili po dolgih razpravah, v njegov prid pa so govorile turistične ambicije in potrebe po rekreacijskih in športnih površinah na tem območju.
Ob svojem nastanku je imelo vse, kar takšen prostor potrebuje - čisto vodo, čist zrak, sonce, mir, za povrh pa še sprehajališče in igrišča, če povzamemo zapise v Mariborskem večerniku "Jutro" iz 14. junija leta 1930. To pa je bilo tudi leto, ko je Felberjev otok postal Mariborski otok.
Mariborski otok, junij 1962 Foto: Svetozar Guček, hrani: MNZS
Mariborski otok, 1960 Foto: Edi Šelhaus, hrani MNZS
10 tisoč ljudi na odprtju
Na odprtju je takratni mariborski župan Juvan govoril, da je novo kopališče namenjeno za "narodov blagor, predvsem za boljše zdravje". V novih bazenih pa so se odvijali različni plavalni nastopi in tekme, posebno priljubljena pa je bila takrat za Mariborčane nova igra – vateropolo.
Zgrajeno kopališče na dravskem otoku je ob svojem nastanku veljalo za lepo, idilično, moderno in veliko, vest o njem pa se je tako razširila po vsej takratni državi in širše. Prvo desetletje je slovelo kot najlepše daleč naokoli, zato ni bilo presenečenje, da so bili redni njegovi kopalci številni tujci. Na njem se je tudi obedovalo, skozi čas pa je postajalo celo mondeno in bilo tako za marsikoga zaradi previsoke vstopnine nedostopno.
Kopališče na Mariborskem otoku med obema svetovnima vojnama. Foto: neznan, arhiv MNZS
Stare razglednice Mariborskega otoka, izvirnike hrani Pokrajinski muzej Maribor
Razglednica je nenapisana. Prikazuje skakalni stolp na kopališču Mariborski otok, verjetno v tridesetih letih 20. stoletja. Foto: Originalne razglednice hrani Pokrajinski muzej Maribor
Razglednica je napisana in je bila poslana (datum poštnega žiga: 19. 7. 1943). Natisnjene ima podatke o založniku (Verlag Friedrich Krobath, Wildon). Foto: Originalne razglednice hrani Pokrajinski muzej Maribor Razglednica je nenapisana. Prikazuje kopališče Mariborski otok med drugo svetovno vojno. Foto: Originalne razglednice hrani Pokrajinski muzej Maribor
Fotogalerija
1 / 18
Mariborski otok je bil kot naravna znamenitost zavarovan leta 1951, leta 1991 pa je postal še naravni spomenik. Poseben je tudi zaradi svoje raznovrstne flore in favne. Foto: Matjaž Vertuš
Mariborski otok, 1960 Foto: Edi Šelhaus, hrani MNZS
Naravna znamenitost
Mariborski otok je bil kot naravna znamenitost zavarovan leta 1951, leta 1991 pa je postal še naravni spomenik. Poseben je med drugim tudi zaradi svoje flore in favne. Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, na otoku je namreč 15 drevesnih vrst, med njimi so na primer gaber, hrast in bor ter 20 grmovnih vrst. Registrirali pa so 263 rastlinskih vrst.
Prav tako je rečni otok na Dravi tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst, med njimi so zasledili 75 različnih vrst ptic.
Mariborski otok, na katerem je zgrajeno kopališče z zgodovino, danes še vedno deluje, čeprav je potrebno precejšne prenove.
2,76
Letno kopališče Mariborski otok, ki deluje še danes, so odprli leta 1930.
Kopalci na Mariborskem otoku, junij 1962
Mariborski otok, junij 1962
Mariborski otok, 1960
Kopališče na Mariborskem otoku med obema svetovnima vojnama.
Razglednica je nenapisana. Prikazuje skakalni stolp na kopališču Mariborski otok, verjetno v tridesetih letih 20. stoletja.
Razglednica je napisana in je bila poslana (datum poštnega žiga: 19. 7. 1943). Natisnjene ima podatke o založniku (Verlag Friedrich Krobath, Wildon).
Razglednica je nenapisana. Prikazuje kopališče Mariborski otok med drugo svetovno vojno.
Mariborski otok je bil kot naravna znamenitost zavarovan leta 1951, leta 1991 pa je postal še naravni spomenik. Poseben je tudi zaradi svoje raznovrstne flore in favne.
Mariborski otok, 1960
2