Petek, 4. 5. 2018, 13.59
5 let, 11 mesecev
Za novo pot po Ljubljani so morali podreti stavbo v središču mesta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,79
1
Pred ne tako davnimi časi, pred slabimi šestdesetimi leti, v Ljubljani še ni bilo predora pod Ljubljanskim gradom, pred njegovim zdajšnjim vhodom je na začetku današnje Streliške ulice nekdaj stala stavba.
Predor pod Ljubljanskim gradom so začeli graditi leta 1956, končali pa so ga v treh letih. Takrat je na mestu zdajšnjega vhoda na začetku Streliške ulice stala še stara stavba, objekt nekdanjega zavoda sv. Marte.
"V tej hiši, ki sicer nima nobene arhitektonske vrednosti, je nekaj časa živel tudi Prešern. Podreti bo treba, vsaj delno, tudi sosednjo, nekoliko manjšo hišo," so, kot to v svoji knjigi Ljubljanske metamorfoze navaja avtorica Darinka Kladnik, ob napovedi vrtanja pod Ljubljanskim gradom leta 1951 zapisali v Ljubljanskem dnevniku. S tem posegom je Ljubljana dobila novo prometno povezano.
Predor pod Ljubljanskim gradom je bil zgrajen leta 1959.
Predor je najprej vodil skozi hišo
Predor med Streliško ulico in pod Samassovo vilo so začeli kopati na strani pri Streliški ulici. Najprej so naredili predor skozi hišo, ki je nekoč stala tam, vendar pa je niso takoj podrli. "Padla bo šele, ko bodo končana sva druga dela. Delali bodo predvsem pozimi, ko bo dovolj delavcev, ki so zdaj zaposleni na prostem. Kdaj bodo dela končana, ne moremo prerokovati," je še zapis iz 50. let iz Ljubljanskega dnevnika, naveden v knjigi Ljubljanske metamorfoze.
Ob cesti in pasu za kolesarje so v predoru načrtovali tudi tramvajsko progo, ki pa je kasneje niso speljali, saj so to obliko javnega prevoza v Ljubljani med tem ukinili. Zadnjo vožnjo je ljubljanski tramvaj namreč doživel 20. decembra leta 1958.
Skoraj pol kilometra nove poti
Pod Ljubljanskim gradom je tako nastala nova mestna povezava, dolga 487 metrov, ki je visoka šest, široka pa 11 metrov.
Ob cesti in pasu za kolesarje so v predoru načrtovali tudi tramvajsko progo, ki pa je kasneje niso speljali, saj so to obliko javnega prevoza v Ljubljani med tem ukinili. Zadnjo vožnjo je ljubljanski tramvaj namreč doživel 20. decembra leta 1958.
Vhod v predor ob Streliški ulici.
Predor na strani pod Samassovo vilo.
Prvi načrt je nastal še pred vojno
V Ljubljanskem dnevniku so leta 1951 zapisali še: "Ljubljančani so že pozabili, da je grad več ali manj navrtan. Prvi načrt za predor izvira iz let med vojno. Tedaj so že skopali 110 metrov enosmernega rova od Karlovške ceste proti Streliški ulici. Ob vhodu so končali nekaj betonskih del. To naj bi bilo zaklonišče pred letalskimi napadi. V šestih letih so lesene opore v rovih tako segnile in strohnele, da bi bilo zdaj prav tako nevarno zateči se tja kakor pod bombe."
Po vojni, leta 1949, je za pot skozi grad nastal novi načrt, ki sicer ni bil uresničen. Dve leti kasneje je nato nastal še eden, ta pa je bil tisti, ki je Ljubljani dan novo prometno povezavo.
1